Drugič med najboljšimi: uspešne kvalifikacije 1963 in štiri leta v prvi zvezni ligi (1964–1967)

Končni vrstni red kvalifikacij v Osijeku:

1.	Fužinar Ravne na Koroškem	4	4	0	8
2.	Slavonija Osijek	4	3	1	6
3.	Priština	4	2	2	4
4.	Partizan Zenica	4	1	3	2
5.	Bjelogorac Ulcinj	4	0	4	0

Drugi nastop v prvi zvezni ligi so Ravenčanom priborili: Janez Dokl, Tone Hojnik, Mitja Horvat, Miran Pipan, Jože Plešej, Karel Pogorevčnik, Damjan Pogorevčnik, Franc Stopajnik, Adi Urnaut in Franjo Virnik. Fužinarjevo ekipo so takrat vodili: Peter Mihelač kot predsednik, Štefan Filipančič – trener in Maks Urnaut – tehnični vodja.

Časopis Večer je takrat poročal:

»V Osijeku: Urnaut je bil junak.

Po tridnevnih borbah je postal novi član zvezne lige ravenski Fužinar, ki je premagal vse nasprotnike. Fužinar se je tako ponovno vrnil v društvo najboljših jugoslovanskih odbojkarjev. Glavna zasluga za uspeh pa gre vsekakor na račun odlične igre reprezentanta Urnauta.« (Večer, 18.11.1963)

Leta od 1964 do 1967 so prav gotovo pomenila kvalitetni vrh ravenske moške odbojke.

Koroški ljubitelji odbojke so kar štiri sezone zapored uživali v napetih tekmah domačih ljubljencev z najboljšimi jugoslovanskimi moštvi.

V letu 1963 se je na evropski in svetovni odbojkarski sceni zgodilo več pomembnih stvari. Po petih letih je bilo spet evropsko prvenstvo v odbojki. Začeli so uporabljati nov element – čekič, ki je danes takorekoč zaščitni znak odbojke. Tega leta so ustanovili tudi evropsko odbojkarsko zvezo – CEV (Confederation Europeenne de Volleyball).

Prvo leto (1964) v najvišjem tekmovalnem razredu je bilo za novinca v ligi uspešno. Poleg odbojkarjev Fužinarja sta bili v prvi zvezni ligi še slovenski ekipi OK Ljubljana in OK Branik-Hoče. Naši odbojkarji so se na vsaki tekmi srčno borili in uspeli zmagati na petih tekmah. V pomladanskem delu so premagali Crveno zvezdo, Jedinstvo Brčko in Mladost iz Zemuna. V jesenskem delu so dobili dragocene 4 točke še proti Mladosti iz Zemuna in Braniku-Hoče. Izkupiček desetih točk jim je zadoščal za obstanek v prvi ligi.

Fužinar je v tem obdobju igral skoraj izključno z domačimi igralci, ki jih je vodil državni reprezentant Adi Urnaut. Iz Kranja so uspeli pridobiti Franja Virnika, ki je bil edini »uvoženi« igralec. Postava odbojkarjev Fužinarja v tej sezoni je bila taka: Sistem 4-2: Mitja Horvat – Franjo Stopajnik (Tone Hojnik), Adi Urnaut, Janez Dokl, Franjo Virnik, Tone Hojnik (Miran Pipan). V Fužinarjevi ekipi so bili še Karel Pogorevčnik, Tone Spanžel, Josip Košuta in Milan Šteharnik. Trener je bil izkušeni Štefan Filipančič.

Končna lestvica v sezoni 1964 je bila taka:

mesto	klub	št. tekem	zmage	porazi	seti+	seti-	točke
1.	Železničar (Beograd)	18	18	0	54	6	36
2.	Mladost (Zagreb)	18	16	2	50	20	32
3.	Partizan (Beograd)	18	14	4	47	17	28
4.	Jedinstvo (Stara Pazova)	18	10	8	35	31	20
5.	Ljubljana	18	9	9	31	36	18
6.	Branik-Hoče (Maribor)	18	7	12	26	39	14
7.	Crvena zvezda (Beograd)	18	6	12	31	44	12
8.	FUŽINAR (Ravne)	18	5	13	26	45	10
9.	Jedinstvo (Brčko)	18	3	15	21	49	6
10.	Mladost (Zemun)	18	2	16	15	49	4

 

V času olimpijskih iger leta 1964 v Tokiu se je zgodila za odbojko bistvena stvar. Na zasedanju Svetovne odbojkarske zveze so sklenili, da lahko od 1. januarja 1965 dalje igralci v bloku gredo z rokama na nasprotnikovo stran. S tem je bilo odprto novo poglavje te atraktivne igre. 

Naši mladinci pa so bili v tem času vsako leto republiški prvaki. Tako je bilo tudi leta 1964. 

Naši odbojkarji so šli v teh letih tudi prvič čez mejo. Leta 1964 so gostovali pri odbojkarskem klubu Bor v Trstu. 

Sezono 1965 so začeli odbojkarji Fužinarja s porazom v Stari Pazovi. Tudi v 2. kolu so izgubili doma na Ravnah; s 3:1 jih je premagala Slavonija iz Osijeka. Tradicionalni majski turnir v Subotici je za tri tedne prekinil prvenstvo. Reprezentanca Jugoslavije se je izkazala, saj je bila prva pred Romunijo, Bolgarijo in Poljsko, igralec Fužinarja Adi Urnaut, ki je odigral 50 zaporednih tekem za reprezentanco, pa je bil proglašen za najboljšega igralca turnirja. Jugoslavija je igrala v naslednji postavi: Zoran Petrović – Petar Bojić, Branislav Bulatović, Mladen Kos, Adolf Urnaut, Uroš Ribarić (Zoran Živković). V 3. kolu je Fužinar odpotoval v Klek in izgubil proti domači Slobodi z 1:3. V 4. kolu je Fužinar dosegel svojo prvo zmago, ko je v slovenskem derbiju na Ravnah s 3:1 premagal Branika iz Maribora. 5. kolo: Mladost-Fužinar 3:0. V 6. kolu je Fužinar premagal Ljubljano. V 7. kolu je Fužinarja s 3:1 premagala v Beogradu Crvena zvezda, izgubil pa je tudi predzadnjo in zadnjo tekmo jesenskega prvenstva z beograjskima Železničarjem in Partizanom in po končanem pomladanskem delu s 4 točkami obstal na predzadnjem mestu.

Istočasno je bilo v Beogradu od 25. do 27. junija 1965 mladinsko državno prvenstvo. Mladinci Fužinarja so v finalu izgubili z Jedinstvom iz Brčkega in osvojili odlično drugo mesto in srebrno medaljo. Na prvenstvu je sodelovalo 7 ekip, razdeljenih v dve skupini. V finalni skupini je Brčko premagalo Fužinarja s 3:1, z enakim rezultatom pa tudi Crveno zvezdo. Za naše mladince so igrali: Jože Gostenčnik, Milan Šteharnik, Marjan Šteharnik, Branko Golob, Gvido Stres, Ivan Rožen, Berti Zagernik in Mirko Osojnik; trener je bil Štefan Filipančič.

Lestvica finalne skupine:

mesto	klub	št. tekem	zmage	porazi	seti+	seti-	točke
1.	Jedinstvo (Brčko)	3	3	0	9	2	6
2.	FUŽINAR (Ravne	3	2	1	7	5	4
3.	Crvena zvezda (Beograd)	3	1	2	6	6	2
4.	Spačva (Vinkovci)	3	0	3	0	9	0

 

V drugem delu prvenstva je v 10. kolu Fužinar izgubil na Ravnah z Jedinstvom iz Stare Pazove z 2:3; v 11. ga je s 3:1 premagala Slavonija Osijek. V 14. kolu je Fužinar na Ravnah izgubil z zagrebško Mladostjo (1:3). V 15. in 16. kolu so naši odbojkarji najprej premagali Ljubljano in nato Crveno zvezdo s 3:2 in ponovno začeli upati na obstanek v prvi ligi. V predzadnjem, 17. kolu jih je premagal favorit Železničar, v zadnjem, 18. kolu pa so na Ravnah s 3:2 uspeli premagati beograjskega Partizana in zaradi boljše razlike v setih ostali v prvi ligi. V enakostraničnem trikotniku Fužinar, Crvena zvezda in Branik so debeli konec izvlekli Mariborčani, ki so imeli najslabši količnik v setih. Izpadla sta torej Branik in Ljubljana, kljub temu da je še pet kol pred koncem bil Branik v povsem varnem položaju, a do konca prvenstva ni uspel zmagati niti enkrat samkrat.

Postava Fužinarja v tej sezoni, sistem 4-2: Mitja Horvat – Tone Hojnik (Pašaga Uzunić), Adolf Urnaut, Miran Pipan, Branko Golob (Janez Dokl), Jože Gostenčnik (Josip Košuta), igrali pa so tudi Srpko Petrović, Peter Praper, Tone Spanžel, Karel Pogorevčnik, Marjan Šteharnik, Ivan Rožen in Gvido Stres. 

Končna lestvica sezone 1965:

mesto	klub	št. tekem	zmage	porazi	seti+	seti-	točke
1.	Mladost (Zagreb)	18	17	1	53	14	34
2.	Železničar (Beograd)	18	14	4	45	15	28
3.	Slavonija (Osijek)	18	12	6	44	26	24
4.	Jedinstvo (Stara Pazova)	18	10	8	33	31	20
5.	Partizan (Beograd)	18	9	9	35	34	18
6.	Sloboda (Klek)	18	9	9	31	37	18
7.	Crvena zvezda (Beograd)	18	5	13	26	43	10
8.	FUŽINAR (Ravne)	18	5	13	24	45	10
9.	Branik-Hoče (Maribor)	18	5	13	22	45	10
10.	Ljubljana	18	4	14	19	44	8

Ob okrepljeni članski vrsti, za katero so nastopili poleg v prvi postavi omenjenih igralcev še domačina Peter Praper in Rajko Praznik (igral samo na nekaj tekmah), Jože Lednik in Boris Iglar (igral samo na nekaj tekmah) iz Mežice, Srpko Petrović iz Brčkega (prej Jugoslavija Beograd; nato Partizan Beograd) in Pašo Uzunić iz Brčkega, ki je že v naslednji sezoni zaigral za Spačvo iz Vinkovcev, je rasla nova generacija mladincev, ki je brez prave konkurence leto za letom osvajala naslove republiških prvakov in uspešno nastopala na državnih prvenstvih. Pri Fužinarju so v teh letih načrtno skrbeli tudi za pionirski naraščaj; pionirje je treniral Srpko Petrović. Fužinarjevi mladinci so v tem času dvakrat osvojili drugo mesto v Jugoslaviji (1965 in 1967). Stalni mladinski državni reprezentantje so postali Josip Košuta, Milan Šteharnik in Jože Gostenčnik. V tej najboljši Fužinarjevi generaciji so za mladince ob navedenih reprezentantih igrali še Tone Spanžel, Branko Golob, Ivan Zagernik, Ivan Rožen, Gvido Stres, Tomaž Klančnik, Marjan Šteharnik, Mirko Osojnik in Ludvik Gutenberger.

Jože Gostenčnik, Milan Šteharnik, Branko Golob in Josip Košuta so hitro postali standardni igralci prve ekipe Fužinarja.

Sezona 1966 se je za OK Fužinar začela odlično. Naši odbojkarji so se pod vodstvom trenerja Filipančiča prizadevno pripravljali na tekme v prvi zvezni ligi. Fužinar je imel za prvo ekipo na voljo 15 igralcev. Tu so bili: Adi Urnaut, Peter Praper, Mitja Horvat, Milan in Marjan Šteharnik, Pašo Uzunić, Jože Gostenčnik, Tone Spanžel, Josip Košuta, Tone Hojnik, Janez Dokl, Branko Golob, Ivan Rožen, Jože Lednik in Boris Iglar. Teh 15 igralcev je treniralo trikrat tedensko na Ravnah in v Ljubljani, dvakrat mesečno so imeli skupne priprave na Ravnah, odigrali pa so tudi nekaj prijateljskih srečanj. Prvo nedeljo v aprilu 1966 se je začela borba za točke. V pomladanskem delu so naši odbojkarji nanizali šest zmag in si že tako skoraj zagotovili obstanek v prvi ligi. Po vrsti so premagali Crveno zvezdo, Kvarner z Reke, Železničarja iz Beograda, Mladost Zemun, Studenta iz Novega Sada in Jedinstvo iz Stare Pazove. Izgubili so s Partizanom, Željezničarjem iz Osijeka, Slobodo iz Kleka, Mladostjo Zagreb in sarajevsko Bosno.

To so opazili tudi v uredništvu Informativnega fužinarja. V prispevku z naslovom 5. mesto – odlično lahko beremo same pohvalne besede na račun naših odbojkarjev (Informativni fužinar 1966, št. 7, str. 19).

Lestvica po prvem delu sezone 1966:

mesto	klub	št. tekem	zmage	porazi	seti+	seti-	točke
1.	Mladost (Zagreb)	11	11	0	33	8	22
2.	Železničar (Beograd)	11	9	2	29	18	18
3.	Željezničar (Osijek)	11	8	3	28	13	16
4.	Partizan (Beograd)	11	8	3	27	18	16
5.	FUŽINAR (Ravne)	11	6	5	21	19	12
6.	Jedinstvo (Stara Pazova)	11	5	6	23	21	10
7.	Sloboda (Klek)	11	5	6	18	23	10
8.	Crvena zvezda (Beograd)	11	4	7	18	26	8
9.	Kvarner (Rijeka)	11	4	7	14	25	8
10.	Bosna (Sarajevo)	11	3	8	14	26	6
11.	Student (Novi Sad)	11	2	9	10	29	4
12.	Mladost (Zemun)	11	1	10	10	31	2

Z veliko nestrpnostjo smo pričakovali jesenski del prvenstva, kjer bo večina tekem minila brez Adija Urnauta, Toneta Hojnika in Srpka Petrovića, ki so odšli v JLA. V Informativnem fužinarju so ob začetku jesenskega dela zapisal kratko notico z naslovom Zmaga tudi na tujem z iskreno željo mladim odbojkarjem, „da si v jesenskem delu naberejo čimveč izkušenj in da nas na igrišču razveselijo s srčnostjo in borbenostjo”.(Informativni fužinar 1966, št. 10, str. 18)

Potem odbojkarjem Fužinarja brez Urnauta nekaj časa res ni šlo, na koncu pa je le bilo vse dobro, saj so nas dvakrat prijetno presenetili. Po slabših igrah na tujem so v zadnjih dveh srečanjih na domačem igrišču zaigrali odlično in premagali najprej Slobodo iz Kleka s 3:0, potem pa še sarajevsko Bosno s 3:1. Informativni fužinar je to tako komentiral:

»Ti dve zmagi veliko pomenita, zlasti še če upoštevamo, da so igrali brez Urnauta. Vse kaže, da se je mladi kolektiv le ujel, dobil potrebne izkušnje, in kar je za naprej najbolj važno, tudi potrebno samozavest. Veseli smo, da tisto ”brez Urnauta — brez zmage” ne drži več, prav tako veseli kot vsi ljubitelji odbojke na Ravnah, prav tako veseli, kot odbojkarji sami. Tudi skupen izkupiček točk je za naše odbojkarje proti pričakovanju ugoden. Prejšnjim 14 (12 iz spomladanskega dela in 2 s prve tekme jesenskega kola) so pridjali še 4 in tako letošnje tekmovanje zaključili z 18 točkami. Ravenska odbojka bo tako tudi drugo leto — tretje (četrto! – op. avtorja) leto zapored — zastopana v najvišjem tekmovalnem razredu. To pa ni od muh in zasluži vse čestitke! Tehnični vodja kluba inž. Godec nam je povedal, da bodo odbojkarji sedaj tri tedne počivali, potem pa bodo začeli zopet z redno vadbo, da bi bili spomladi dobro pripravljeni. Kakor smo že poročali, bosta na pomlad prišla iz JLA Petrovič in Hojnik, in če bosta trenirala, bosta dobrodošla okrepitev mladega odbojkarskega kolektiva. V spomladanskem delu bo nam res potrebno krepko zagrabiti, da bo za jesen, ko pride še Urnaut od vojakov, že nekaj točk na zalogi.« (Informativni fužinar 1966, št. 12, str. 19.)

Zoran Blagojević iz Požarevca (Srbija), ki piše knjigo o zgodovini vrhunske jugoslovanske odbojke (1945-1991), je igre naših odbojkarjev v tej sezoni tako ocenil:

»Fužinar z Raven na Koroškem je dobro odigral pomladanski del prvenstva, z odhodom v vojsko Adija Urnauta, glavnega poenterja in stebra ekipe, kot tudi podajalca Mitje Horvata pa to ni bila več ista ekipa. Zahvaljujoč zalogi točk iz pomladanskega dela so končali na dobrem 9. mestu. Postava Fužinarja, sistem 4-2: Anton Spanžel – Mitja Horvat (Ivan Zagernik), Adolf Urnaut (Milan Šteharnik), Branko Golob, Janez Dokl, Josip Košuta (Jožef Gostenčnik), v ekipi pa so bili še Marjan Šteharnik, Jože Lednik, Ivan Rožen, Peter Praper in Miroslav Osojnik; trener je bil Štefan Filipančič Panča.« 

Končna lestvica sezone 1966:

mesto	klub	št. tekem	zmage	porazi	seti+	seti-	točke
1.	Mladost (Zagreb)	22	21	1	65	15	42
2.	Partizan (Beograd)	22	16	6	55	32	32
3.	Željezničar (Osijek)	22	14	8	54	30	28
4.	Železničar (Beograd)	22	14	8	52	40	28
5.	Jedinstvo (Stara Pazova)	22	13	9	49	35	26
6.	Sloboda (Klek)	22	11	11	40	42	22
7.	Kvarner (Rijeka)	22	10	12	35	48	20
8.	Bosna (Sarajevo)	22	9	13	37	46	18
9.	FUŽINAR (Ravne)	22	9	13	31	45	18
10.	Crvena zvezda (Beograd)	22	7	15	33	47	14
11.	Student (Novi Sad)	22	4	18	29	58	8
12.	Mladost (Zemun)	22	4	18	26	57	8

Na Evropsko prvenstvo 1966 so bili poklicani tile mladi odbojkarji: Vladimir Bošnjak (Željezničar Osijek), Zvonimir Brozić (Kvarner Rijeka), Dobrivoj Koledin, Akoš Budinčević in Đorđe Radulović (Spartak Subotica), Branko Berak, Slobodan Damjanac in Slobodan Grbić (Sloboda Klek), Milan Šteharnik in Josip Košuta (Fužinar Ravne na Koroškem), Milovan Simić (Partizan Beograd) in Metod Metko Tušar (Kanal ob Soči).

Ljudska modrost pravi, da pridejo za dobrimi letinami tudi slabe. Tako se je zgodilo tudi članski ekipi v letu 1967. Odbor je že pred začetkom tekmovalne sezone resno razpravljal o možnostih nadaljnjega uspešnega nastopanja v najvišji ligi. Fužinar je imel dovolj perspektivnega kadra a premalo izkušenih igralcev. Adi Urnaut in Mitja Horvat sta še služila vojaški rok, Franjo Virnik se je že dve sezoni prej vrnil v Kranj, Pašo Uzunić v Vinkovce, Miran Pipan pa se je izselil z Raven. Iz vojske pa sta se medtem vrnila Tone Hojnik in Srpko Petrović.

V železarniškem Informativnem fužinarju so zato že aprila 1967 v prispevku z naslovom Križi in težave ravenske odbojke obvestili koroško športno javnost (Informativni fužinar, april 1967, št. 4, str. 19).

Posledice odločitve, da bo OK Fužinar kljub temu nastopal v najvišji ligi, so bile katastrofalne. Enajst zaporednih porazov v spomladanskem delu tekmovanja leta 1967 je pomenilo pravi polom. Na zadnjo tekmo v Kikindo pa ravenski odbojkarji sploh niso odpotovali in so tekmo izgubili brez boja.

Lestvica po nepopolnem pomladanskem delu sezone 1967 je bila takšna:

mesto	klub	št. tekem	zmage	porazi	seti+	seti-	točke
1.	Partizan (Beograd)	11	11	0	33	9	22
2.	Mladost (Zagreb)	11	10	1	31	14	20
3.	Željezničar (Osijek)	11	6	5	21	20	12
4.	Jedinstvo (Stara Pazova)	11	6	5	24	24	12
5.	Sloboda (Klek)	11	6	5	20	20	12
6.	Bosna (Sarajevo)	10	5	5	22	18	10
7.	Radnički (Kikinda)	11	5	6	23	18	10
8.	Crvena zvezda (Beograd)	11	5	6	19	25	10
9.	Kvarner (Rijeka)	10	4	6	30	50	8
10.	Železničar-Radnički (Beograd)	11	4	7	19	25	8
11.	Vardar (Skoplje)	11	3	8	14	27	6
12.	Fužinar (Ravne)	11	0	11	7	33	0

Ravenski Fužinar je bil tako prvi klub v prvi zvezni ligi, ki je odstopil med tekmovanjem. Za naše odbojkarje je bilo to zelo težko leto. Najboljši igralec in reprezentant Adi Urnaut je bil še vedno v vojski, veliko igralcev je še študiralo in zato minimalno treniralo, velikokrat pa niti niso mogli na gostujoče tekme. Tudi finančna situacija ni bila rožnata, saj so bila ravno Fužinarjeva in Vardarjeva potovanja najdaljša. Zato je kar logično, da so se na Ravnah odločili, da je bolje izstopiti s tekmovanja in se preseliti en rang nižje.

Do prenehanja tekmovanja je Fužinar igral v tej postavi: Anton Spanžel – Anton Hojnik (Srpko Petrović), Branko Golob, Janez Dokl, Milan Šteharnik in Jože Gostenčnik; tu pa so bili še Josip Košuta, Marjan Šteharnik in Ivan Rožen; trener je bil še vedno Štefan Filipančič.

Še pred začetkom jesenskega dela so našim odbojkarjem omogočili izstop iz prve zvezne lige. Fužinarjeva pisna vloga Odbojkarski zvezi Jugoslavije je bila namreč ugodno rešena, tako da so ravenskim odbojkarjem omogočili v prihodnji sezoni nastopati v novo ustanovljeni II. zvezni ligi.

Končna lestvice sezone 1967 pa je bila (seveda brez Fužinarja, ki je izstopil!) taka:

mesto	klub	št. tekem	zmage	porazi	seti+	seti-	točke
1.	Partizan (Beograd)	20	19	1	58	16	38
2.	Mladost (Zagreb)	20	18	2	57	15	36
3.	Bosna (Sarajevo)	20	13	7	46	35	26
4.	Jedinstvo (Stara Pazova)	20	11	9	40	38	22
5.	Radnički (Kikinda)	20	10	10	41	33	20
6.	Željezničar (Osijek)	20	10	10	43	37	20
7.	Kvarner (Rijeka)	20	7	13	32	45	14
8.	Radnički-Železničar (Beograd)	20	6	14	31	49	12
9.	Crvena zvezda (Beograd)	20	6	14	30	50	12
10.	Sloboda (Klek)	20	6	14	23	47	12
11.	Vardar (Skoplje)	20	4	16	21	52	8

Veliko bolj uspešni pa so bili naši mladinci, ki so najprej v Kamniku postali republiški prvaki, v času od 30. 6. do 2. 7. 1967 pa so na državnem prvenstvu v Beogradu na vročem Kalemegdanu osvojili srebrno medaljo. V treh dneh so odigrali šest tekem in bili neuspešni samo na prvi tekmi, ko jih je s 3:0 premagal Željezničar iz Osijeka. Potem so z lahkoto dobili naslednje štiri tekme, saj so premagali še skopskega Vardarja, beograjskega Partizana, Jedinstvo iz Brčkega in Kamnik, v zadnji pa so se pomerili s Crveno zvezdo. Po ogorčeni borbi so Fužinarjevi mladinci premagali Crveno zvezdo s 3:2 in le zaradi slabše razlike v setih osvojili drugo mesto.

Končni vrstni red državnega mladinskega prvenstva je bil tak:

1. CRVENA ZVEZDA Beograd
2. FUŽINAR  Ravne na Koroškem
3. ŽELJEZNIČAR Osijek
4. VARDAR  Skoplje
5. PARTIZAN Beograd
6. JEDINSTVO Brčko
7. KAMNIK

Postava Fužinarjevih mladincev je bila, sistem 4-2: Mirko Osojnik – Alojz Spanžel, Milan Šteharnik, Jože Stres, Branko Golob, Jože Gostenčnik; igrali pa so tudi Ludvik Gutenberger, Franc Uršnik, Franc Svetec, Drago Winkler in Vlado Oder. Trener je bil Franc Tušek, ker Štefan Filipančič zaradi nujne zadržanosti ni mogel na pot s svojo mlado ekipo. Železarniški Informativni fužinar jih je s člankom Čestitamo, mladi odbojkarji zelo pohvalil (Informativni fužinar avgust 1967, št.8, str. 18).

Jože Gostenčnik je tega leta igral na Turnirju olimpijskih upov v Vzhodni Nemčiji, na katerem so lahko sodelovali mladi odbojkarji do 18 let. Jugoslavija je osvojila šesto mesto, z malo več sreče pa bi bila lahko tudi v polfinalu tega elitnega mladinskega odbojkarskega tekmovanja, ker je dokaj tesno izgubila s Češkoslovaško. Zanimivo je, da je selektor v reprezentanco izbral 12 igralcev iz različnih klubov, tako da ni moglo biti niti govora o kakršnikoli uigranosti naše ekipe. To so bili: Zvonimir Brozić (Kvarner), Miroslav Rajačić (Student Novi Sad), Petar Petrović (Partizan Beograd), Slobodan Galešev (Radnički Kikinda), Branko Vujović (Sloboda Klek), Mehmedalija Žilić (Jedinstvo Brčko), Jože  Gostenčnik (Fužinar Ravne), Miroslav Ćuk (Željezničar Osijek), Milan Nedeljkov Lala (Crvena zvezda), Dušan Guslov (Spartak Subotica), Pavel Brtka (Jedinstvo Stara Pazova) in Zoran Ivanov (Bosna Sarajevo).

To pa je bila za odbojkarje tudi zadnja sezona, ki so jo igrali po sistemu pomlad-jesen. Takoj po končani sezoni 1967 in Evropskem prvenstvu v Turčiji meseca oktobra se je že v 1. polovici decembra 1967 začela nova sezona: jesen 1967/pomlad 1968. To je bila hkrati tudi zadnja sezona, ko so odbojko še lahko igrali na prostem. Od sezone 1967/68 se je zaradi novih predpisov, vsaj v najvišji ligi, lahko igrala samo še v zaprtem prostoru, torej v dvorani.