Izjemno delo pa je Krajec opravil na področju časnikarstva na Dolenjskem. Po njegovi zaslugi je Dolenjska razmeroma zgodaj dobila svoj časnik z naslovom Dolenjske novice.
Časnik je izhajal polnih 35 let, od 1. januarja 1885 do 18. decembra 1919. Krajec kot založnik, izdajatelj in urednik ga je zasnoval kot nepolitičen list, ki je beležil kulturne prireditve, delovanje društev, tudi politične shode, novogradnje, skratka, novice iz vsakdanjega življenja Dolenjcev, ki so bile zanimive in aktualne za slehernega bralca. Krajec si je vseskozi prizadeval za politično neodvisnost časnika, kar mu je bolj ali manj uspevalo, kljub pritiskom klerikalcev. V njegovi zapuščini je ohranjena tudi korespondenca med njim in ljubljanskim škofom Antonom Bonaventuro Jegličem, ki je Krajcu v pismih očital nestrankarsko pripadnost Dolenjskih novic. Krajec je vztrajal pri svojem stališču in mu jasno odgovoril, da se s časnikom, namenjenim vsem prebivalcem Dolenjske, v politične zadeve nikakor ne želi vmešavati. Ko je Krajec leta 1901 tiskarno zaprl, je izdajanje Dolenjskih novic prevzel njen novi lastnik, s čimer se je časnik tudi kmalu klerikalno politično obarval. Dolgoletna vrzel, ki je nastala s prenehanjem izhajanja »Krajčevih« Dolenjskih novic leta 1919 in trajala praktično do leta 1950, ko je pričel izhajati današnji Dolenjski list, pa je z vidika preučevanja lokalne zgodovine nenadomestljiva.
