Organizator Dnevov narodnih noš vsako leto izda brošuro, v letu 2010 pa knjigo s predstavitvijo značilnosti kamniške prireditve ali pa se posebej osredotoči na spremljevalno razstavo ob dogodku. Avtorji besedil so sooblikovalci vsakoletne prireditve ali pa priznani strokovnjaki s področja oblačilne dediščine, od katerih je potrebno posebej omeniti etnologe: dr. Marjanco Klobčar, dr. Bojana Knifica in Jasno Paladin. Dr. Marjanca Klobčar je v sestavku z naslovom Vsi obrazi »Narodnih noš« orisala vse značilnosti narodnih noš in vzroke oz. dogodke, ki so pripeljali do prireditve Dnevi narodnih noš.
»Odločitev Turističnega društva Kamnik, ki je leta 1966 prvič priredilo povorko narodnih noš, zato ni bila naključje. Ne zato, ker so imele noše v Kamniku pomembno vlogo, temveč zaradi potreb tedanjega trenutka. Prvotni namen je bil, da bi, po pričevanju Mare Pucelj, Kamničani vzeli iz skrinj svoje originalne noše in jih prikazali mestu, vendar se je s tem na zelo zastrt način izražala kamniška meščanska zavest. Ta je prireditev dvigala nad povprečni folklorizem.«
Marjanca Klobčar: Vsi obrazi narodnih noš, 25. dnevi narodnih noš Kamnik 1995, Kamnik: Občina Kamnik, Organizacijski odbor Dnevov narodnih noš – Kamnik ’95 in Zveza kulturnih organizacij Kamnik, 1995
Leta 2007 je na kamniški prireditvi Dnevi narodnih noš sodelovala tudi Jasna Paladin z razstavo in kot avtorica kataloga Črna noša.
»Črna noša je bila krojno, barvno in tvorivno tista oblika poenotenega načina oblačenja kmečkega človeka, ki se je vsaj od sedemdesetih let 19. stoletja uveljavila po vsem slovenskem ozemlju (in širše), sijoče črne in svilene različice pa so bile razširjene v trgih in v okolici mest. Za nekatere praznike so temnemu (pogosto črnemu) krilu, priležni (najpogosteje temni) bluzi ali kočemajki in predpasniku (ki ni bil obvezen, bil pa je običajen) dodali še nekaj prvin starejšega kmečkega občaličnega videza: pečo in sklepanec.«
Jasna Paladin: Črna noša, katalog razstave, Kamnik: Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, 2007
V brošuri izdani ob 40. obletnici Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine z naslovom V Besede in fotografije ujeti izrazi pripadnostnega kostumiranja je etnolog dr. Bojan Knific v sestavku z naslovom »Šele v narodni noši se počutim, da sem res doma in v svoji koži« med drugim tudi obrazložil izraz »pripadnostno kostumiranje«.
»Pripadnostno kostumiranje je oznaka za oblačenje kostumov, s katerimi nosilci hote ali nehote izražajo/pokažejo pripadnost drugim skupnostim (tistim, katerih pripadnosti ne označuje uniforma, in so povezane z etnično ali prostorsko identifikacijo ter se zgledujejo po nekdanjih oblačilnih oblikah), pripadnostni kostum pa oznaka za predmete pripadnostnega kostumiranja. (Pripadnostni kostumi zajemajo vse, kar pokrivajo stereotipizirane različice noš – torej »narodne noše« in nekatere druge preobleke, ki so v funkcijskem smislu »narodnim nošam« sorodne.«
Bojan Knific: »Šele v narodni noši se počutim, da sem res doma in v svoji koži«, V besede in fotografije ujeti izrazi pripadnostnega kostumiranja, ob 40. letnici Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine, Kamnik: Agencija za razvoj turizma in podjetništva; Ljubljana: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, 2010.
V zadnjih nekaj letih organizatorji ob prireditvi ne izdajajo več obsežnejših brošur, zadnja je bila zgoraj imenovana, ampak le drobne tiske v obliki prospektov ali letakov z opisom programa in krajšimi razlagami spremljevalnih dogodkov.
