Rakušev mlin je bil eden najprepoznavnejših industrijskih objektov v Celju in hkrati simbol zgodnje urbanizacije ter prehoda iz obrtnega v modernejše, bolj mehanizirano gospodarstvo. Stal je ob Mariborski cesti, pri podvozu pod železniško progo Celje–Velenje.
Gospodarska konkurenca med mlinarji v Celju, ki so jo nacionalna nasprotja še podžigala, je leta 1903 botrovala postavitvi Prvega mestnega mlina. Ustanovila ga je nemška gospodarska družba z Jožefom Lenkom na čelu.
Svoja sredstva za ustanovitev podjetja so združili Jožef Lenko iz Šempetra, Franc Matheis iz Brežic, Rihard Mihelčič iz Zagorja, Ivan Jeschovnig iz Arje vasi in Julij Rakusch iz Celja, ki so prispevali vsak po 40.000 kron. Mogočno poslopje so pozidali v Gaberjah, neposredno ob železnici proti Velenju. Leta 1913 je podjetje delovalo pod imenom Ivan Jeschounig et cie., nato pa prišlo v posest nemške družine Rakusch. Le-ti so zgradili ob mlinu poleg skladiščnih prostorov in delavskih barak še vrsto poslopij in kasneje dokupili zemljišče ob progi. Mlin je deloval na paro in je pred prvo svetovno vojno lahko dnevno zmlel do 6,5 vagonov žita. Njegova prednost je bila bližina železniške proge, po kateri so zlasti po prvi svetovni vojni dovažali cenejše žito iz južnih predelov Jugoslavije.
Rakušev mlin je bil leta 2002 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena, kar potrjuje, da je bil prepoznan kot pomemben del celjske identitete in kulturne krajine.
Od leta 2014 pa Rakuševega mlina kot stavbe žal ni več. Oktobra tega leta se je vnel močnejši požar, ki je poslopje močno poškodoval, med gašenjem je bilo porušeno celo nadstropje. Zaradi nevarnosti so ga decembra porušili kljub pozivom dela strokovne in širše javnosti o preučitvi možnosti za ohranitev spomenika.
Danes je na tej lokaciji ob Mariborski cesti parkirišče, ki se v uradnih aktih navaja kot parkirišče »Mariborska cesta (Rakušev mlin)«
