Občina Sevnica je l. 2015 že februarsko praznovanje slovenskega kulturnega praznika posvetila obeležitvi 150. obletnice čitalnice v Sevnici, osrednji dogodek pa je potekal 26. novembra, prav na dan, ko je bila čitalnica kot prva v Posavju in 17. na Slovenskem tudi dejansko ustanovljena.
Davnega leta 1865 so se 26. novembra sevniški rodoljubi zbrali »v g. Šalkovi gostivnici pri farni cerkvi v Sevnici« na skupščini narodne čitalnice. Izvolili so čitalniški odbor, ki je 29. decembra istega leta sprejel in razposlal vabilo na svečanost ob ustanovitvi čitalnice, v katerem med drugim pravi: „Sevniška čitalnica, ki bo prva v Posavju, bode 7. januarja 1866 praznovala svoj začetek. Prijazno vse čitalnice in tudi druge rodoljube vabimo, da pridejo obhajat rojstni dan tega našega mladega otročiča. Načrt svečanosti je: Sprejem gostov na kolodvoru; ob 10. uri dopoldne slovesna sv. maša s petjem; zvečer ob 7. uri beseda, katero ravnatelj začne z ogovorom, temu sledi gostesprejemna pesem, potem narodne pesmi, kterim govori sledijo in zadnjič ples med raznimi veselicami. Ker bo odbor sestram čitalnicam v Ljubljani, v Mariboru, v Celji na Ptuji in rodoljubom v Zagrebu vstopnice poslal po kterih dobo na polovico znižano ceno za vožnjo po železnici 6., 7. in 8. januarja, se nadjamo toliko več predragih gostov; naj bi slovesnost njeno počastili tudi „Sokoli”. Naj velja bratovska ljubav!”
Vabilo je imelo precejšen uspeh; na slavje je prišlo mnogo zunanjih gostov, edino Ljubljančani se mu niso odzvali.
O slovesnem dogodku so vzneseno poročali takratni slovenski časniki: poleg Novic je Celovški Slovenec 20. januarja zapisal »da je mati Slovenija zopet eno hčerko več dobila«. Slovenec je v svojem poročilu povedal, da Ljubljančanov ni bilo na slavnosti, da pa so se „prav bratje Hrvati sijajne pokazali” in končal z vzklikoma: „Slava Slovencem! Slava Hrvatom!”
Slavische Blaetter z Dunaja, slovanski, a v nemškem jeziku pisani list, je v svoji rubriki društvenih poročil poročal, da je slovenska Spodnja Štajerska bogatejša postala v društvenem pogledu.
Veliko bésedo je vodil slovenski patriot dr. Razlag. Na slovesnem banketu pa so bile izrečene ognjevite zdravice v hrvatskem, slovenskem, bolgarskem in francoskem jeziku.
Takoj po ustanovitvi je začela sevniška čitalnica živahno delovati. Že v februarju istega leta je pripravila veliko Vodnikovo proslavo. V vseh večjih krajih, posebno pa še tam, kjer so bile čitalnice, so namreč takrat slavili Vodnikov dan in tudi mlada sevniška čitalnica ni izostala. Vsekakor je zanimivo, da so bili člani čitalnice številni kmetje iz Boštanja, ki so jo pridno obiskovali in se izobraževali.
Sevniška čitalnica je leta 1869 organizirala tudi tabor, najpomembnejšo politično manifestacijo v Posavju.
Viri:
– Ob stoletnici slovenskega tabora v sevnici (2. V. 1869-2. V. 1969), založila Občinska konferenca SZDL Sevnica, (izšlo (najbrž) 1969) Avtor besedila: Zoran Pišl
– 130 let slovenskega tabora v Sevnici (2. 5. 1869-2. 5. 1999), založila Zveza kulturnih društev Sevnica, 1999, ponatis besedila Zorana Pišla
