Beseda „ambulance“ nima nobene povezave z ambulanto, ampak izhaja iz latinske besede ambulare, kar pomeni hoditi oz. potovati.
Potujoče poštne urade na vlakih (ambulance) so v Avstriji uvedli 1. avgusta 1850 na progi Dunaj-Oderberg. Postopoma so jih širili na druge proge. Leta 1854 z Dunaja do Gradca, kasneje do Ljubljane in leta 1857 še do Trsta. Že leta 1854 sta železnica in pošta uredili razmerja s koncesijskim zakonom, po katerem je postala železnica glavno prometno sredstvo za transport pošte. Posledica je bil propad prejšnjih poštnih postaj ob cestah, kjer so prevažali pošto s kočijami. Leta 1858 so uvedli nove poštne vagone Pullmann. V prvem delu vagona, običajno je bil ta vagon takoj za lokomotivo, je bil skladiščni prostor za pakete in vreče, v drugem delu pa pa je bil delovni prostor, kjer so poštne pošiljke razvrščali in usmerjali kar med vožnjo (Vir: PTT Vesnik 1930, št. 9).
Prvi vlak je v Žalec prisopihal 29. decembra 1891. Ne vemo si-cer, ali je že prvi dan pričela delovati ambulančna pošta, imamo pa v naši zbirki dopisnico z ambulančnim žigom iz leta 1893.
Pošta je kasneje na ambulančnih poštah uporabljala žige z datumom. Očitno pa je tudi preimenovala oz. preštevilčila proge in tako je železniška proga med Celjem in Velenjem dobila številko 315.
Poštni vagon je imel tudi režo, da je bilo možno z zunanje strani predati poštno pošiljko direktno v poštni vagon. Poštni uslužbenec je pošiljko takoj lahko razvrstil in predal na določeni postaji. S tem se je skrajšala pot in čas za dostavo takšne pošiljke.
Leta 1899 je železniška proga stekla še od Velenja do Slovenj Gradca in Dravograda, zato so prišli v veljavo novi ambulančni žigi. Ta proga med Dravogradom in Celjem je dobila številko 314.
Tudi po končani vojni je na vlakih še delovala ambulančna pošta in marsikdo se je še dobro spominja.
Železniški promet je izrinil s cest poštne kočije in zdelo se je, da bo to trajalo večno. A nič ni večnega in tudi ambulančna pošta je ponekod izumrla, saj so ukinjali nerentabilne železniške proge. Tako je bil 1. julija 1968 med Velenjem in Dravogradom ukinjen potniški promet, 30. aprila 1969 pa še tovorni promet. Zadnji potniški vlak je peljal iz Dravograda v Velenje v nedeljo, 1. 7. 1968 in se glasno poslavljal od množice ljudi ob progi. Strojevodja tega vlaka je bil Adi Pečoler iz Vuhreda.
