skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Zadruge

Zadružna elektrarna za Škofjo vas in Šmarjeto

Pred drugo svetovno vojno so v Sloveniji na podeželju za razsvetljavo večinoma uporabljali še petrolejke. Redke so bile vasi, kot so bile Škofja vas, Šmarjeta in Arclin, ki so že takrat imele električno razsvetljavo. Zasluga za to je šla  podjetnim posameznikom, ki so težili za napredkom svojega kraja. Za dobavljanje električnega toka domačijam na območju Škofje vasi in Šmarjete so leta  1926 ustanovili zadrugo z nazivom Zadružna elektrarna za Škofjo vas in Šmarjeto, registrirana zadruga z omejeno zavezo.[1] Zadružna pogodba je bila podpisana 30. januarja 1926.[2] Namen zadruge je bil: »dobavljati svojim zadružnikom električni tok, da s tem pospešuje njihovo gospodarstvo. Dobavo toka se izvršuje iz tuje ali lastne elektrarne, izvaja za svoje zadružnike potrebne instalacije in jim dobavlja za razsvetljavo in pogon svetilke, stroje in druge v to stroko spadajoče predmete«.[3] Opravilni delež vsakega člana zadruge je znašal 325 din.

Člani  zadruge so bili nekateri uglednejši kmečki gospodarji z območja Škofje vasi in Šmarjete. Septembra 1926 je izjavo o pristopu k njej podal tudi lastnik tega leta ustanovljenega tekstilnega podjetja v Škofji vasi, Peter Majdič. Zadrugo je vodilo načelstvo, ki so ga sestavljali načelnik, njegov namestnik in trije člani. Ob ustanovitvi zadruge so načelstvo sestavljali:[4]

  • Lenart Cank, posestnik, Škofja vas, načelnik,
  • Josip Kožuh, posestnik, Škofja vas, namestnik načelnika,
  • Ivan Skaza, posestnik, Škofja vas,  član načelstva,
  • Florjan Vrečko, posestnik, Škofja vas, član načelstva,
  • Franc Kotnik, posestnik, Šmarjeta, član načelstva.   

Junija 1936 je iz načelstva zadruge izstopil Florjan Vrečko, ki ga je nadomestil Anton Okorn s Prekorja. Oktobra 1940 je tudi on izstopil in ga je nadomestil Karl Jezernik, posestnik in gradbenik iz Šmarjete.[5] 

Na občnem zboru zadružnikov 26. maja 1940 so sprejeli nova pravila zadruge, ki so bila prilagojena spremembam, ki jih je na področju zadružništva prinašal  Zakon o gospodarskih zadrugah z dne 11. 9. 1937. V skladu z omenjenim zakonom je bila zadruga na novo registrirana in je bila 8. oktobra 1940 vpisana v  zadružni register pod imenom Elektrarniška zadruga za Škofjo vas in Šmarjeto.[6] Organ, ki jo je vodil, se ni več imenoval zadružno načelstvo, ampak upravni odbor. Njegova sestava se v odnosu na prejšnje načelstvo zadruge ni  spremenila.  Zadruga je obstajala do 8. aprila 1952, ko je prenehala obstajati, ker je bila vključena v Državne elektrarne Slovenije (DES) Celje.

Kmetijska zadruga Škofja vas

Po drugi svetovni vojni je tedanja oblast izvajala ukrepe, s katerimi je tudi kmetijstvo hotela vključiti v tedanje socialistično plansko gospodarstvo. Način za »socialistično preobrazbo vasi«, kot se je temu reklo, je videla v zadružništvu. S tem ciljem so začeli ustanavljati kmetijske zadruge. Junija 1948 je bila tako ustanovljena Kmetijska zadruga z omejeno zavezo v Škofji vasi.[7] Ustanovljena je bila za naselja  Škofja vas, Šmarjeta, Prekorje, Lahovna, Runtole, Zadobrova in Arclin. Zadruga je imela predvsem naslednje naloge:

  1. da oskrbuje svoje člane z vsemi potrošniškimi predmeti;  
  2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke zaradi dobre oskrbe mest in drugih industrijskih središč;
  3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju: poljedelstva, živinoreje, sadjarstva, vinogradništva, hmeljarstva itd;
  4. da za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za povečanje blagostanja svojih članov v kmetijstvu uvaja naprednejše tehnične metode;
  5. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil zaradi ustvarjanja obratnih sredstev in podeljevanja kreditov svojim članom;
  6. da skrbi za gospodarsko-strokovni in kulturno-prosvetni dvig svojega okoliša.

Vstop v zadrugo je bil  prostovoljen. Zadružni delež je za vsakega, ki je stopil v zadrugo, prvotno znašal 100 din, kasneje pa se je najprej dvignil na 600 in končno na 1000 din.

Ker se je gradivo Kmetijske zadruge Škofja vas ohranilo samo delno, ni mogoče ugotoviti, koliko je bilo njenih članov ob njeni ustanovitvi in kako se je njihovo število gibalo v naslednjih letih. Ti podatki obstajajo samo za nekatera leta.  Najvišje število članov je zadruga dosegla v začetku petdesetih let, ko je bilo vanjo vključenih kar 270 članov, to pa zato, ker so se vanjo vključili tudi takšni, ki jim je bilo zgolj v interesu, da pridejo do industrijskega blaga, ki se je takrat v trgovini prodajalo le članom zadruge.[8]  Že leta 1954 pa se je število njenih članov zmanjšalo na samo 102 člana, ker so tega leta vse pristopne izjave obnovili in so iz zadruge izstopili oziroma odpadli vsi tisti, ki niso bili kmetje in zato tudi niso imeli interesa do zadružništva.[9] V naslednjih letih se je število članov zadruge  znova močno povečalo, tako da jih je bilo ob njeni ukinitvi leta 1960 že 148.[10]

V okviru zadruge se je v petdesetih letih formiral aktiv mladih zadružnikov, ki je leta 1958 štel 25 kmečkih sinov in hčera.[11] Prav tako je bila v okviru zadruge ustanovljena sekcija žena zadružnic.[12] Zadruga je imela tudi svojo ekonomijo.  

Zadrugo je vodil upravni odbor, ki je prvotno štel 7 članov, leta 1957 pa se je število njegovih članov povečalo na 11.  Izvolili so jih člani zadruge, in sicer za obdobje enega leta,  Njen prvi upravni odbor so sestavljali:[13]

  • Jože Kožuh, kmet, Škofja vas, predsednik,
  • Lojze Zupanek, nameščenec, Šmarjeta, podpredsednik,
  • Ivan Belak, direktor TVO, Škofja vas, tajnik,
  • Tone Prekoršek, kmet, Prekorje, odbornik,
  • Martin Zupanc, kmet, Prekorje, odbornik,
  • Anton Mastnak, kmet, Arclin, odbornik,
  • Franc Klinc, mlinar, Škofja vas, odbornik.

Do leta 1954 so se bili v upravni odbor zadruge kot novi člani izvoljeni:[14] 

  • leta 1950: Martin Novak iz Arclina, Franc Okorn iz Škofje vasi, Zofija Golec iz Zadobrove, Avgust Kovač iz Arclina in Franc Kotnik iz Šmarjete; 
  • leta 1951: Ladislav Čmer iz Škofje vasi (pravnik), Ivan Lah iz Arclina, Slavko Jelen iz Lešja, Franc Novak iz Arclina, Mihael Rojnik iz Škofje vasi;  
  • leta 1952: Branko Prekoršek s Prekorja, Polde Vrečko iz Zadobrove, Karel Samec iz Škofje vasi in Alojz Bincl iz Škofje vasi;
  • leta 1953: Anton Prekoršek s Prekorja, Martin  Zupanc s Prekorja, Mirko Krempuš iz Šmarjete, Marija Ajnzidler iz Arclina in Elizabeta Majcen iz Škofje vasi;
  • leta 1954: Anton Majcen iz Šmarjete, Franc Učakar iz Arclina in Ivan Hojnik iz Zadobrove.

Iz nepopolno ohranjenih zapisnikov letnih občnih zborov zadružnikov je razvidno, da so funkcijo predsednika zadruge v naslednjih letih opravljali: Miha Rojnik, Anton Prekoršek in Adolf Zupančič. Poleg upravnega odbora je zadruga imela tudi svoj nadzorni odbor. Člane upravnega odbora in ostalih organov upravljanja zadruge so zadružniki volili in razreševali na svojih rednih občnih zborih, ki so se vršili enkrat letno. Ker je bila zadruga vključena v Okrajno zadružno zvezo  Celje, so na letnih občnih zborih izvolili tudi dva delegata, ki sta jo v njej zastopala, prav tako pa so izvolili tudi enega delegata za Zadružno hranilnico in posojilnico Celje.

Kot rečeno, je zadruga poleg ostalega morala skrbeti za razvoj posameznih kmetijskih panog in za uvajanje naprednejših oblik gospodarjenja v kmetijstvu. S tem namenom so v okviru nje za posamezna področja ustanovili odseke. Za leto 1957 se navaja naslednjih sedem odsekov:[15]

  1. gospodarski odsek, predsednik Mirko Krempuš,
  2. hmeljarski odsek, predsednik Julko Kožuh,
  3. sadjarski odsek, predsednik Janko Gradišnik,
  4. živinorejski odsek, predsednik Janko Vrečko,
  5. kmetijski odsek, predsednik Adolf Zupančič,
  6. strojni odsek, predsednik Karl Samec,
  7. hranilno-kreditni odsek. 

Kmetijska zadruga Škofja vas je obstajala do leta 1960. Občinski ljudski odbor Celje in vodstvo Okrajne zadružne zveze Celje sta leta 1959 sprejela sklep, da se Kmetijska zadruga Škofja vas pripoji h Kmetijski zadrugi Ljubečna, da  se na ta način »ustvari močna gospodarska organizacija, kjer bo olajšano delo in večja storilnost.«[19] Z združitvijo bi se tudi zmanjšalo število delovnih mest, kar bi pomenilo zmanjšanje upravnih stroškov. Predlog združitve obeh zadrug so zadružniki obravnavali na izrednem občnem zboru 3. januarja 1960 in ga potrdili.[20] S tem se je začel postopek za njeno ukinitev. Po izvedbi združitve so se zadružniki ukinjene Kmetijske zadruge v Škofji vasi vključili v Kmetijsko zadrugo Ljubečna.

Potrošniška zadruga Škofja vas

Poleg kmetijske zadruge je v Škofji vasi po drugi svetovni vojni obstajala še ena zadruga, in sicer Potrošniška zadruga z omejeno zavezo v Škofji vasi, ki pa je bila že po nekaj letih delovanja ukinjena. Ustanovljena je bila na ustanovnem zboru zadružnikov 4. aprila 1949, v zadružni register pa je bila vpisana 2. junija 1949.[21] Zadružni delež je znašal 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana pa 20 din.[22] Ker se arhiv zadruge ni ohranil, ni mogoče ugotoviti, katera naselja je zadruga pokrivala. Vsekakor je poleg Škofje vasi pokrivala še Šmarjeto in Arclin, saj so bili iz teh naselij člani njenega upravnega odbora. Temeljna naloga zadruge je bila, njene člane na čim boljši način oskrbovati z vsemi potrebnimi predmeti. V ta namen je ugotavljala potrebe svojih članov in na podlagi ugotovljenih potreb izdelala plan potrošnje, sklepala pogodbe s proizvodnimi in trgovskimi podjetji ter kmetijskimi zadrugami za dobavo industrijskih in kmetijskih proizvodov.[23] 

Zadrugo je vodil in zastopal 5-članski upravni odbor, ki so ga zadružniki izvolili za eno leto.  Ob ustanovitvi zadruge so bili vanj izvoljeni:[24]

  • Ivan Vidmar, nameščenec, Škofja vas,
  • Karel Zorko, strojni kurjač, Škofja vas,
  • Jože Pešak, krojač, Šmarjeta,
  • Mira Krivec, tkalka, Arclin,   
  • Krista Vidmar, tkalka, Arclin.

Zadruga verjetno ni poslovala dovolj uspešno, saj je bila že po dobrih dveh letih in pol  delovanja likvidirana. Iz zadružnega registra je bila izbrisana 4. decembra 1951.[25]


[1] ZAC, Okrožno kot trgovsko sodišče Celje, Zadružni registri, Zadružni register III/150.

[2] Prav tam.

[3] Prav tam.

[4] Prav tam.

[5] Prav tam.

[6] ZAC, Okrožno kot trgovsko sodišče Celje, Zadružni registri, Zadružni register VI/156.

[7] ZAC. Okrožno kot trgovsko sodišče Celje, Zadružni registri, Zadružni register VII/331.

[8] ZAC, Kmetijsko-gozdarska zbornica, Kmetijska zadruga Škofja vas, tehnična enota 60, Zapisnik letnega občnega zbora zadružnikov z dne 19. 3. 1955, Poročilo predsednika zadruge 1. 

[9] Prav tam.

[10] ZAC, Kmetijsko-gozdarska zbornica, Kmetijska zadruga Škofja vas, tehnična enota 60, Poslovno poročilo z dne 4. 1. 1960.

[11] ZAC, Kmetijsko-gozdarska zbornica, Kmetijska zadruga Škofja vas, tehnična enota 60, Zapisnik polletnega občnega zbora Kmetijske zadruge Škofja vas z dne 18. 10. 1958.

[12] Prav tam.

[13] ZAC, Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, Zadružni registri, Zadružni register VII/331.

[14] Prav tam.

[15] ZAC, Kmetijsko-gozdarska zbornica, Kmetijska zadruga Škofja vas, tehnična enota 69, Zapisnik rednega letnega občnega zbora Kmetijske zadruge Škofja vas, ki se je vršil 10. marca 1957.

[16] ZAC, Kmetijsko-gozdarska zbornica, Kmetijska zadruga Škofja vas, tehnična enota 60, Zapisnik rednega letnega občnega zbora Kmetijske zadruge Škofja vas z dne 14. 3. 1957 in poročilo predsednika upravnega odbora.

[17] Prav tam.

[18] ZAC, Kmetijsko-gozdarska zbornica Celje, Kmetijska zadruga Škofja vas, tehnična enota 60, Zapisnik polletnega občnega zbora Kmetijske zadruge Škofja vas z dne 18. 10. 1958.

[19] ZAC, Kmetijsko-gozdarska zbornica Celje, Kmetijska zadruga Škofja vas, tehnična enota 60, Zapisnik izrednega občnega zbora Kmetijske zadruge Škofja vas z dne 4. 1. 1960.

[20] Prav tam.

[21] ZAC, Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, Zadružni registri, Zadružni register III/138.

[22] Prav tam.

[23] Prav tam.

[24] Prav tam.

[25] Prav tam.

Fotó galéria

Szűrési lehetőségek

Keresés

Tartalom típus

Kategória
Kategória
Kategória
Kategória

Szervezet

Partner


Régió választása


2008 - 2022 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.