O nastanku in pojavu božičnega drevesca je veliko teorij.
Božično drevesce, stoječe pokonci, okrašeno z lučkami oz. svečami kot središče domačega praznovanja, je posebna oblika prastarega, zelo razširjenega zimskega mlaja. O nastanku in pojavu božičnega drevesca je veliko teorij. Že dosti prej, preden je drevo postalo sestavni del božiča, je pomenilo simbol upanja in veselja. Zimzeleno drevo brez okraskov in luči je predstavljalo drevo življenja – sveto drevo. Stara slovenska božična smrečica ni bila okrašena in večinoma ni bila v hiši ampak pred njo – na plotu domačega vrta, ob vodnjaku ali ob vaškem studencu. Ponekod so jo imeli tudi v hiši in je krasila bogkov kot, tako da je visela s stropa navzdol.
Okrašena božična smrečica kot jo poznamo danes je mlada šega. V 18. stoletju se je začela pojavljati v nemških mestih in se počasi širila na podeželje srednje Evrope. V slovenski kmečki hiši okrašeno božično drevo do začetka 2. svetovne vojne ni bilo poznano. Darila pod drevescem so bila sprva preprostejše narave – sadje, krhlji, orehi, kruh ipd.
Okrašena božična smrečica kot jo poznamo danes je mlada šega. V 18. stoletju se je začela pojavljati v nemških mestih in se počasi širila na podeželje srednje Evrope. V slovenski kmečki hiši okrašeno božično drevo do začetka 2. svetovne vojne ni bilo poznano. Darila pod drevescem so bila sprva preprostejše narave – sadje, krhlji, orehi, kruh ipd.
