Prvi samostojen veslaški klub je bil v Izoli ustanovljen 1925. leta. Slavo je domačim veslačem prinesla zmaga na olimpijadi v Amsterdamu že kmalu zatem, leta 1928.
Po drugi svetovni vojni sta ponovno oživela tako veslanje kot jadranje. Danes delujejo v Izoli dva jadralna in veslaški klub; domači veslači in jadralci posegajo po najvišjih svetovnih lovorikah. (Simič, 1997)
v Izoli je bil že pred 2. svetovno vojno nogomet eden najmnožičnejših športov. Pogosto so ga igrali na trgu Dell’Annessione. Leta 1923 so stanovalci zahtevali prepoved igranja nogometa na trgu. Istega leta so nogometaši ustanovili svoj klub. Sprva so bili sekcija športnega društva Edera, nato pa so se priključili fašističnemu sindikatu Dopo lavoro. Nogometno sekcijo je imelo tudi društvo Virtus, ustanovljeno leta 1925. Nogometaši na tekmovanjih niso dosegali velikih uspehov, zato pa je bil ta ljubiteljski šport toliko množičnejši.
Velike uspehe so imeli veslači. Tudi slednji so bili sprva vključeni v društvo Edera, leta 1925 pa so ustanovili veslaško – plavalno društvo Pullino. Društvo so poimenovali po podmornici, s katero se je v noči 30. – 31. julija ponesrečil narodni junak, poročnik italijanske vojne mornarice iz Kopra, Nazario Sauro. Leta 1927 je imel klub že 75 članov, naslednje leto pa je društveni četverec s krmarjem na olimpijskih igrah v Amsterdamu zmagal. Člani društva so trikrat zmagali na evropskih tekmovanjih, devetkrat pa na italijanskem državnem prvenstvu. Lepe uspehe v plavanju je leta 1928 dosegel Nino Perentin. Uspešen je bil v plavanju na 400 in 500 m prosto. Društvo je leta 1911 prosilo za dovoljenje, da bi odprli rekreacijski center v ulici Al Duomo.
Po letu 1954 so morali športno dejavnost nekdanjih prebivalcev nadaljevati novi priseljenci. Ustanovili so novo športno organizacijo. Prva leta po vojni je bilo nogometno igrišče še vedno na umetnem nasipu ob Sončnem nabrežju, kjer je danes veliko parkirišče, po letu 1960 pa so zgradili novo igrišče. Danes je v Izoli manjše rokometno igrišče in večje nogometno igrišče, ob katerem so pred nekaj leti postavili nove tribune. Leta 1953 je bilo ustanovljeno TDV Partizan. Sprva je imelo prostore v stavbi današnjega kina, nato pa se je preselilo v večje prostore nekdanje tovarne Arrigoni. (Tome, 1993)
v Izoli je bil že pred 2. svetovno vojno nogomet eden najmnožičnejših športov. Pogosto so ga igrali na trgu Dell’Annessione. Leta 1923 so stanovalci zahtevali prepoved igranja nogometa na trgu. Istega leta so nogometaši ustanovili svoj klub. Sprva so bili sekcija športnega društva Edera, nato pa so se priključili fašističnemu sindikatu Dopo lavoro. Nogometno sekcijo je imelo tudi društvo Virtus, ustanovljeno leta 1925. Nogometaši na tekmovanjih niso dosegali velikih uspehov, zato pa je bil ta ljubiteljski šport toliko množičnejši.
Velike uspehe so imeli veslači. Tudi slednji so bili sprva vključeni v društvo Edera, leta 1925 pa so ustanovili veslaško – plavalno društvo Pullino. Društvo so poimenovali po podmornici, s katero se je v noči 30. – 31. julija ponesrečil narodni junak, poročnik italijanske vojne mornarice iz Kopra, Nazario Sauro. Leta 1927 je imel klub že 75 članov, naslednje leto pa je društveni četverec s krmarjem na olimpijskih igrah v Amsterdamu zmagal. Člani društva so trikrat zmagali na evropskih tekmovanjih, devetkrat pa na italijanskem državnem prvenstvu. Lepe uspehe v plavanju je leta 1928 dosegel Nino Perentin. Uspešen je bil v plavanju na 400 in 500 m prosto. Društvo je leta 1911 prosilo za dovoljenje, da bi odprli rekreacijski center v ulici Al Duomo.
Po letu 1954 so morali športno dejavnost nekdanjih prebivalcev nadaljevati novi priseljenci. Ustanovili so novo športno organizacijo. Prva leta po vojni je bilo nogometno igrišče še vedno na umetnem nasipu ob Sončnem nabrežju, kjer je danes veliko parkirišče, po letu 1960 pa so zgradili novo igrišče. Danes je v Izoli manjše rokometno igrišče in večje nogometno igrišče, ob katerem so pred nekaj leti postavili nove tribune. Leta 1953 je bilo ustanovljeno TDV Partizan. Sprva je imelo prostore v stavbi današnjega kina, nato pa se je preselilo v večje prostore nekdanje tovarne Arrigoni. (Tome, 1993)
Damjana Špik
Vir:
1. TOME Marinac, B. (1993). Občina Izola, V Ljubljani: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete
2. SIMIČ, S. (1997). Izola = Isola. Ljubljana : IKI – Institut za komunikacije in informatiko
