„Dali so me v šolo, v ono pusto, srepogledno, od vseh strani zadelano, kjer ni sončnega, belega proda, ne razbitih loncev, ne luknjastih ponev, ne pipcev brez ročnika in kapeljnov še celo ne.”
Ivan Cankar, Moje življenje, II. , str. 7
BELA KRIZANTEMA
Pri Schwentnerju je leta 1910 izšla polemična Bela krizantema – izpoved Cankarjeva umetniškega prepričanja. „Bela krizantema“ je simbol novoromantične umetnosti. Pisatelj je tu združil že tri prej objavljene sestavke: Publikum, Rože in Bela krizantema. Napisana je bila v času, ko se je preselil na Rožnik, kjer je začutil nove moči in polet za nadaljnje ustvarjanje. Cankarjev rokopis dela Bela krizantema si lahko ogledate tukaj.
HLAPCI
Schwentner je leta 1910 izdal knjižno izdajo drame Hlapci. Cankar je snov za dramo črpal iz državnozborskih volitev 1907, na katerih je liberalna stranka doživela velik poraz (zmagala je katoliška ljudska stranka). Socialdemokratska stranka na listi katere je kandidiral tudi Cankar, je ostala brez svojega poslanca tako v deželnih zborih kot v državnem zboru. Drama vsebuje znamenito misel; „Narod si bo pisal sodbo sam; ne frak mu je ne bo in ne talar!“. To je politična satira in hkrati intimna osebna drama. Napisana je bila leta 1909 , ko je pisatelj živel pri bratu Karlu v Sarajevu. Premierna uprizoritev se zgodila leta 1919 v Trstu, zatem v Zagrebu in šele potem v Ljubljani. Cankarjev rokopis drame Hlapci si lahko ogledate tukaj.
VOLJA IN MOČ
Knjigo Volja in moč je leta 1911 založil Schwentner. Delo sestavljajo tri dolge novele: Melitta, Mira, Dana. Vsebinsko gre za osebno izpoved o izgubljenih sanjah mladosti in o brezupni razpetosti med voljo in umetniško močjo.
