Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Papirnice Vevče

Potreba po izpopolnjevanju delavcev, kako ravnati v primeru požara, je botrovala temu, da se je sprva peščica ljudi začela izobraževati in se prostovoljno ukvarjati z gašenjem požarov. Imeli so podporo vodstva tovarne. Pred tovarno so postavili manjši gasilski dom, ki se je ohranil vse do današnjih dni. Člani društva še vedno aktivno delujejo in s svojim delom pomagajo pri večjih okoliških nesrečah.

Ustanovitveni člani društva so bili delavci, zaposleni v papirnici. V času prve svetovne vojne je z gasilskim domom razpolagala vojaška oblast, ki je vanj naselila ruske vojne ujetnike. Leta 1920 so dom dobili ponovno v uporabo gasilci. Kljub temu, da so imeli v času vojne svoje začasne prostore v papirnici, se je dotedanji arhiv ohranil v celoti.

Po prvi svetovni vojni, ko je društvo spet dobilo gasilski dom v uporabo, je načelnik Anton Wultsch v III. knjigi PIGD Papirnice Vevče zapisal, da v društvu delujejo načelnik, namestnik načelnika Josip Hirschegger in »trompetač« Ivan Tertnik. Takrat sta gasilsko društvo sestavljali dve četi.

Tretja knjiga ima zapise od prevzema gasilskega doma 20. junija 1920 pa do 6. julija 1923. V njej so vsi zapisi srečanj, vaj, nakupov opreme, oblek, požarov, plačil članarine, sprejema novih članov, nakazil donacij, prispevkov od veselic in daril za gasilsko društvo (prostovoljni prispevki krajanov) itd. S 15. septembrom 1920 so začeli v društvu uporabljati žig. V tej knjigi se vodijo tudi zapisi o umrlih gasilcih. Naveden je natančen zapis smrti, kdaj bo pogreb in kako bo potekal. Junija 1920 je bilo v društvu 45 gasilcev; januarja 1923 pa že 55. Na fluktuacijo članstva so najbolj vplivale smrti, odhodi zaposlenih iz papirnice in izseljenstvo v Ameriko.

Podobni zapisi se vodijo v V. knjigi, kjer so zapisi od 7. maja 1926 do 22. avgusta 1929, ter v VI. knjigi, kjer so zapisi od 26. avgusta 1929 do 1. marca 1931. Sedma knjiga se vodi od 3. marca 1931 do 20. januarja 1933. V navadnem zvezku gasilci vodijo poročila o delu v društvu od decembra 1946 pa do 30. septembra 1954. Zadnje poročilo s tega dne je zanimivo, saj piše, da ima društvo 50 članov in 14 članic. Pod poročilo se podpisujejo poleg predsednika in tajnika društva tudi predstavniki sindikata ter predstavnik uprave podjetja.

Od leta 1935 se vodi samostojna knjiga »sejni zapisnik«, v katero predsednik društva piše vse zapisnike sej društva. Seje se vodijo od 13. januarja 1935 pa do 19. januarja 1940; nato pa šele od 18. julija 1946 pa do 16. januarja 1953. Gasilsko društvo začne uporabljati nova žiga, kot Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Papirnica Vevče z dne 23. 1. 1952.

Tako kot ostala prostovoljna gasilska društva se je tudi to društvo vključevalo v različne gasilske zveze, danes je to Gasilska zveza Ljubljana. Člani društva, vodstvo podjetja in krajani so izredno ponosni na zgodovino svojega industrijskega društva. Člani se enakovredno vključujejo v lokalne gasilske vaje, prav tako pa vedno priskočijo na pomoč. Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo je v letu 2018 praznovalo 140-letnico delovanja. Dejavnosti so potekale že leto poprej in glede na voljo njihovih članov se ni bati, da bi to prostovoljno industrijsko društvo kdaj propadlo. Se pa že aktivno pripravljajo na praznovanje 150-letnice delovanja.

Sv. Florjan na gasilskem domu na Vevčah

Na gasilskem domu Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva v Vevčah je freska svetega Florjana, ki gasi. Zanimivost te freske je, da ne gasi vasi, pač pa je spodaj narisana papirnica. Po ljudskem izročilu naj bi denar za fresko dal Fidelis Terpinc tik pred smrtjo, saj je bil vedno velik zagovornik umetnosti.