Rodil se je 3. februarja 1892 v Dolnjem Logatcu, kjer je obiskoval osnovno šolo. Maturiral je leta 1911 na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Medicino je prvih sedem semestrov študiral v Gradcu, ostalo v Pragi, kjer je promoviral 13. decembra 1919. V potnem listu iz 1920. leta je opisan kot srednje rasti, ovalnega obraza, rjavih oči, temnorjavih las ter rjavih pristriženih brk. Njegov oče je bil trgovec in posestnik. Imel je še tri brate. Anton je bil kmet in je ostal doma na domačiji, Viktor je bil veterinar v Ljubljani, Stanko pa zobozdravnik v Kranju.
Ko je leta 1919 končal študij, se je 1922. zaposlil na Bledu, se poročil z Blejko Nado Pretnar in delal tu vse do začetka 2. svetovne vojne, ki mu ni prizanesla.
Med vojnama je bil v jugoslovanski vojski kot rezervni oficir sanitetne službe (rezervni kapetan I. kl.). Leta 1948 je bil spoznan kot stalno nesposoben za vojsko.
Prebivalci Bleda, zlasti revnejši, so v njem našli socialno čutečega človeka in mnogi tega niso nikoli pozabili. Pridobil si je izredno spoštovanje, saj je z Bledom živel z vsem svojim srcem. Poznan je bil po tem, da mnogim revnejšim pacientom ni računal, temveč je odprl denarnico in jim dal denar „za kruh”. Vključen je bil v skoraj vse družbenopolitične organizacije Bleda. Bil je zaveden Slovenec, velik mož, dober tovariš in prijatelj. Umrl je leta 1976 na Bledu, kjer je tudi pokopan na tamkajšnjem pokopališču.
