Približno polovica tistih, ki so šolo obiskovale celo šolsko leto, je po končanem izobraževanju šolanje še nadaljevala.
Pri tistih, ki so šolanje nadaljevale, lahko takoj izluščimo eno skupno značilnost, in to je, da so ostale v smeri gospodinjstva oziroma kmetijstva. Med šolami in tečaji, ki so jih navedle, so namreč: tečaj na Grmu v Novem mestu, tečaj za dietno prehrano, višja gospodinjska šola v Grobljah, gostinska šola v Novem mestu, gospodinjska šola Radlje ob Dravi, gostinska šola v Ljubljani ter celo izredni študij biologije na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Glede smeri, ki so si jo začrtale na Mali Loki, pa niso nadaljevale samo pri izobraževanju, ampak tudi pri nadaljnji zaposlitvi. Vse tiste, ki so se po šolanju na Mali Loki zaposlile, pa četudi se niso nič več izobraževale, so svoje poklicno delo opravljale v povezavi z gospodinjstvom. Zaposlene so bile največkrat v raznih obratih za prehrano ali v gostilnah. Vodile in sodelovale so na tečajih za kmečke žene, svetovale v osnovni šoli in vaški skupnosti. Če že niso sodelovale pri tečajih, pa so znanje prenesle na svoje otroke.
Kakšna pa je bila po šolanju na Mali Loki življenjska pot tečajnic? Za razliko od celoletnih učenk se te večinoma niso zaposlile, ampak so doma, na kmetijah, opravljale gospodinjska dela. Le dve tečajnici sta se zaposlili, in sicer ena najprej v Ljubljani v ljudski kuhinji, nato kot bolniška negovalka na nevrološki kliniki, druga pa v pekarni.
Da prav zares niso pozabile na gradič Mala Loka in svoje sošolke ter učiteljice, pa dokazuje tudi to, da se nekatere še vedno srečujejo. Še posebej pri tem izstopa generacija letnika 1957/58. Že od leta 1988 se srečajo vsako leto, izjema je bilo le leto 1991. Prvič po 25. letih so se leta 1983 zopet srečale na Mali Loki. V kasnejših letih so srečanja postala tradicionalna. Vsako leto organizacijo srečanja prevzame ena od sošolk, ki ostale povabi v svoj domači kraj.
Glede smeri, ki so si jo začrtale na Mali Loki, pa niso nadaljevale samo pri izobraževanju, ampak tudi pri nadaljnji zaposlitvi. Vse tiste, ki so se po šolanju na Mali Loki zaposlile, pa četudi se niso nič več izobraževale, so svoje poklicno delo opravljale v povezavi z gospodinjstvom. Zaposlene so bile največkrat v raznih obratih za prehrano ali v gostilnah. Vodile in sodelovale so na tečajih za kmečke žene, svetovale v osnovni šoli in vaški skupnosti. Če že niso sodelovale pri tečajih, pa so znanje prenesle na svoje otroke.
Kakšna pa je bila po šolanju na Mali Loki življenjska pot tečajnic? Za razliko od celoletnih učenk se te večinoma niso zaposlile, ampak so doma, na kmetijah, opravljale gospodinjska dela. Le dve tečajnici sta se zaposlili, in sicer ena najprej v Ljubljani v ljudski kuhinji, nato kot bolniška negovalka na nevrološki kliniki, druga pa v pekarni.
Da prav zares niso pozabile na gradič Mala Loka in svoje sošolke ter učiteljice, pa dokazuje tudi to, da se nekatere še vedno srečujejo. Še posebej pri tem izstopa generacija letnika 1957/58. Že od leta 1988 se srečajo vsako leto, izjema je bilo le leto 1991. Prvič po 25. letih so se leta 1983 zopet srečale na Mali Loki. V kasnejših letih so srečanja postala tradicionalna. Vsako leto organizacijo srečanja prevzame ena od sošolk, ki ostale povabi v svoj domači kraj.
