Njegov opus obsega pesmi ter članke in krajše zgodbe, kar je objavljal v tedanji prekmurski periodiki; pesmi v Marijinem listu, Kalendarju Srca Jezušovoga in v Novinah, članke in krajše zgodbe oziroma razne krajše zapise pa predvsem v Novinah. Podpisoval se je z inicialkami B. J. ali s pesniškim imenom Mirosláv.
Pesnil je v prekmurščini, je pa rad posegal tudi po knjižnih slovenskih izrazih, ki jih je spoznaval iz branja slovenskih knjig, navsezadnje je bila družina Baša močno povezana s slovensko knjigo in knjižno besedo, kulturno ozaveščena in narodno zavedna. Oče je bil namreč poverjenik Mohorjeve družbe, polbrat Ivan pa naj bi daleč naokoli govoril najlepšo slovenščino.
Prav tako je pisal in pesnil tudi v madžarščini in nemščini, a večino tega gradiva je še v rokopisih, tako npr. prevodi madžarskih avtorjev (Szentmiklosyja, Vörösmartyja, Petöfija idr.) kot tudi nemškega Heineja.
Med njegove vzornike lahko prištevamo sodobnika Števana Küharja iz Bratonec, zbiralca prekmurskega ljudskega blaga, ki je septembra 1915 prav tako mlad podlegel bolezni. Mirosláv je spomin nanj obeležil s pesmijo, v kateri opeva njegova dobra dela in vrline ter dobroto v vsem, ki jo je z blago roko in ponižnim pogledom odkrival. S Küharjem sta bila namreč dobra prijatelja, si izmenjevala informacije, bodrila eden drugega in si bila v oporo. Preučevalci njegovega opusa pa še ugotavljajo, da je imel vzor v Simonu Gregorčiču, saj je v njuni izpovedni poeziji precej podobnosti (ljubezen do domačega kraja, domovine in jezika) in v manjši meri tudi v Simonu Jenku.
Literatura:
Just, F. (2006). Panonski književni portreti: Prekmurje in Porabje. Murska Sobota: Franc-Franc, str. 74-80.
Čeh, J. (2005). Pesništvo Jožefa Baše-Miroslava. V J. Vugrinec. Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost [zbornik mednarodnega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. julij 2003]. Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, str. 250-256.
Zrinski, M. (2014). »PESMAR veselga srca«: Jožef Baša – Miroslav: življenje in delo. Beltinci: KUD Beltinci.
