Aprila 1941, po napadu na Jugoslavijo, je največji del slovenskega ozemlja okupirala nacistična Nemčija.
Okupacijski upravni in policijski aparat je takoj začel izvajati raznarodovalne ukrepe, katerih cilj je bil izbris slovenskega naroda kot etnične enote. Prepovedal je slovenski jezik in kulturo ter v Srbijo, Hrvaško in Nemčijo izgnal približno 65.000 ljudi, na čelu z družinami narodno zavednih izobražencev in drugih kulturno in gospodarsko močnejših slojev slovenske družbe. Njim zaplenjeno imetje je bilo namenjeno utrjevanju nemštva oz. naselitvi nemških kolonistov, preostalo slovensko prebivalstvo pa naj bi čim prej ponemčili. Čeprav so nacisti okupirano ozemlje dejansko obravnavali kot nemške dežele, do načrtovane formalne priključitve k tretjemu Reichu ni prišlo. V veliki meri zaradi Osvobodilne fronte slovenskega naroda in oboroženega partizanskega odpora, utemeljenega na antifašizmu in domoljubju, v katerem so ob komunistih sodelovali tudi drugi narodno zavedni Slovenci. Prve partizanske enote (Celjska, Savinjska, Pohorska in druge čete) so na Štajerskem nastale že poleti 1941, izvedle nekaj odmevnih akcij, kot npr. vdor Štajerskega bataljona v Šoštanj in bitka z Nemci na Dobrovljah oktobra 1941, a kmalu doživele hude udarce in izgube. Že prvo leto okupacije, še zlasti pa leta 1942 je bilo v mariborskih in celjskih zaporih ustreljenih na stotine talcev, med njimi tudi voditeljev upora, njihovi družinski člani pa deportirani v uničevalna koncentracijska (Auschwitz) in otroška taborišča. Začela se je tudi prisilna mobilizacija v nemško delovno službo in vojsko, ki se ji je v strahu pred povračilnimi ukrepi odzvala večina vpoklicanih. V pomoč štajerskim partizanom je vodstvo slovenskega osvobodilnega gibanja poleti 1942 na Štajersko poslalo takrat najmočnejšo partizansko enoto, Drugo grupo odredov, a je preboj uspel le delu njenih borcev. To obdobje upora in partizanskega boja se je končalo s tragičnim razbitjem Savinjskega (novembra 1942) in Kozjanskega (februarja 1943) bataljona ter legendarnim bojem Pohorskega bataljona (januarja 1943). Osvobodilno gibanje na Štajerskem je bilo obglavljeno, prebivalstvo ustrahovano, redke preostale partizanske enote pa močno oslabljene in nepovezane.
