Gostje okrogle mize o jeziku 14. aprila 2016 v Dvorani Savice Zorko v Knjižnici Brežice so bili višji znanstveni sodelavci z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter člani Pravopisne komisije pri SAZU – doc. dr. Nataša Jakop, dr. Peter Weiss in doc. dr. Helena Dobrovoljc.
Zbrane je uvodoma pozdravila in nagovorila mag. Tea Bemkoč, direktorica Knjižnice Brežice. Z besedami Nelsona Mandele »Če se s človekom pogovarjaš v jeziku, ki ga razume, se mu pogovor vtisne v spomin. Če pa se s človekom pogovarjaš v njegovem maternem jeziku, se mu besede vtisnejo v srce.« je izpostavila pomen materinščine.
Moderator okrogle mize, na kateri smo želeli obelodaniti predvsem dvoje – raziskovalno dejavnost in zapuščino akademika Toporišiča ter večno aktualno tematiko – sodobni jezik – je bil David Križman, profesor slovenščine in predsednik Slavističnega društva Posavja.
Slovenščina se je v zadnjih dvajsetih letih pokazala kot dinamičen jezik. Stroki izziv postavlja sodoben opis jezika, ki ga dnevno uporabljamo pri interpretaciji. Jezikoslovje se spopada z digitalno revolucijo. Učitelji oziroma profesorji v spisih in esejih pogosto naletijo na sproščeno pisanje, ki so se ga učenci in dijaki navzeli iz facebooka, sms-ov … Strokovnjaki se ob tem sprašujejo, ali je odraz sproščenega jezika jezikovna malomarnost ali jezikovno neznanje. Pomembno je, da učenci in dijaki pridejo v stik tako s knjižnim jezikom – visokimi drevesi v gozdu – kot tudi s pogovornimi različicami – nižjim gozdnim grmičevjem. Od okolja, v katerem se posameznik znajde, je odvisno, katero zvrst je primerneje uporabiti.
Profesor Toporišič je bil znan po svojem trudu za uvajanje slovenske besede, a njegovi neologizmi niso bili vedno najbolje sprejeti. Doc. dr. Nataša Jakop je izpostavila, da se je Toporišič za uporabo domačih strokovnih izrazov venomer zavzemal tudi na predavanjih. Sintakso so tako poznali pod izrazom skladnja, morfologijo kot oblikoslovje. Zagovarjal je trditev, da smo ljudje nagnjeni k temu, da besede podomačujemo; torej povemo po domače, po slovensko. Slednje ob pripravi novega slovenskega pravopisa polagajo na srce javnosti.
Inštitut za slovenski jezik je ustanova, kateri je tradicionalno podeljena skrb za jezik. Na eni strani jezik spremljajo kot sistem, pripravljajo slovarje, pravopis, popisujejo narečna besedila, po drugi pa jezik raziskujejo, kar je bistveno pri ustvarjanju novih pogledov na jezik.
Gostje okrogle mize so poudarili, da je knjižni jezik tisto, kar nas združuje po vsej Sloveniji in še dlje. To je pomemben stični sistem, ki ga imamo.
