Že v zgodnjih letih je festival močno vplival na razvoj slovenskega in jugoslovanskega mladinskega zborovstva. Na festivalu so nastopali najboljši slovenski in jugoslovanski, pa tudi številni tuji mladinski zbori. Desetletja je bil MPF tekmovalna prireditev, njegova posebnost pa je množičen nastop mladih pevcev. Poleg tekmovalnosti pa je potrebno izpostaviti tudi drugo plat: srečevanje mladine, pregled pevskih dosežkov, spoznavanje drugih kultur … Skozi 80 let dolgo obdobje lahko sledimo razvoju festivala: od okrožnega, republiškega, zveznega, mednarodnega, pa spet državnega, mednarodnega, in tako izmenjaje naprej …
V tem obdobju je pri festivalu sodelovala vrsta organizatorjev, zborovodij in članov žirij (Jurče Vreže, Andrej Svetek, dr. Emil Rojc, Egon Kunej, Boris Ferlinc, Pavel Bukovac, Edvard Goršič, Branko Rajšter, Danijel Grum, mag. Vid Marcen, Ciril Vertačnik, dr. Dragica Žvar, pa Nenad Firšt, David Preložnik, Gregor Deleja …), skladateljev (Blaž Arnič, Karol Pahor, Rado Simoniti, Peter Lipar, Makso Pirnik, Radovan Gobec, Slavko Mihelčič, Pavel Šivic, Ubald Vrabec, Jakob Jež …). Preveč sodelujočih, da bi lahko poimenovali vse, še posebej, če upoštevamo množico članov organizacijskih odborov (skrb za prevoze, namestitve, prehrano, vodenje koncertov …) ter seveda številnih celjskih družin, ki so dolga leta gostoljubno sprejemale medse pevce iz drugih krajev, drugih delov države in drugih držav.
Izpostaviti je potrebno tudi delo glasbenih komisij, katerih dolgoletni vodja je bil Egon Kunej in katere so dve leti skrbele, da je vse teklo po načrtih (objava razpisa, pregled prijav, izbor sodelujočih zborov). V času festivala pa so pomembno delo opravljale (mednarodne) glasbene žirije, katerih člani so bili ugledni zborovodje in muzikologi. Od leta 1997 so bili žiranti iz Slovenije med drugim: Edvard Goršič, Tomaž Faganel, Jernej Habjanič, Damijan Močnik, dr. Dragica Žvar, Martina Batič, Helena Fojkar Zupančič in Sebastjan Vrhovnik.
Z Mladinskim pevskim festivalom se je Celje uvrstilo na glasbeni zemljevid pevskih prestolnic Slovenije, Evrope in sveta. S svojo dolgoletno tradicijo, mednarodnim značajem in bogatim spremljevalnim programom ostaja ključen steber slovenske zborovske kulture in pomembno prispeva k evropskemu kulturnemu prostoru.
