Novoveški goriški zgodovinopisci

Na¹ Goriškem se že stoletja prepletajo elementi mediteranskega in celinskega sveta: stoletja so tudi prisotni številni kulturni vplivi, govorijo se različni jeziki in politične meje krojijo in neredko tudi dramatično posegajo v življenje prebivalstva. Zgodovinar Sergio Tavano pogosto izpostavlja edinstvenost goriške stvarnosti v evropskem okviru: »Goriška je bila zemlja povezave in združevanja ter model in zelo močan kotel za združevanje na etnično in kulturno visokih temeljih vseh ljudstev, ki so naravno slonela na pluralističnih temeljih.« Goriški kozmopolitizem je organski, substančen in starodaven. Evropski značaj Gorice izhaja iz goriške strukturne heterogenosti, ki se je pojavila v srednjem veku in se ohranila vse do nastopa nacionalizmov 19. stoletja.² Na Goriškem so se srečevale in, zlasti po razmahu nacionalističnih idej v 19. stoletju, tudi zoperstavljale različnosti, kar se je odražalo tudi v zgodovinopisju.