Za Frana Robleka je bilo vprašanje savinjskega hmeljarstva vprašanje življenja in obstoja savinjskega kmeta.
Kako pravilno je pojmoval hmeljarstvo, dokazuje tudi vloga, ki jo je februarja 1927 naslovil na ministrstvo za kmetijstvo v Beogradu, v kateri v imenu Hmeljarskega društva za Slovenijo prosi, naj ministrstvo s primerno uredbo prepove izvoz hmeljskih sadik „golding ” preko meja Slovenije, ker bi v drugačnih klimatskih in pedoloških razmerah ta vrsta hmelja dajala manj kakovosten pridelek, ki bi zato lahko ogrozil sloves savinjskega goldinga. Prav tako je februarja 1927 naslovil vlogo na ministra dr. Kukovca s prošnjo, naj na pristojnem mestu podpre savinjske hmeljarje v borbi proti prekomernemu širjenju hmeljskih nasadov v državi (na Hrvaškem, v Sremu in Bački) in z uredbo obvaruje savinjsko hmeljarstvo pred nevarnostjo za njegov obstoj zaradi hiperprodukcije manj kakovostnega hmelja in s tem povezanega padca cen. Njegova prizadevanja na pristojnih mestih žal niso bila upoštevana in zgodilo se je ravno to, kar je Fran Roblek napovedal, namreč hiperprodukcijo in padec cen hmelja.
