Potok Hinja se v Mirno izliva na Mostecu pri Tržišču. Hinja ima več pritokov. V zgornjem toku pritoka Hinje, ki se imenuje Grdi graben, je bilo pet mlinov. Grdi graben izvira daleč SZ pod Jatno in nekaj časa teče po dokaj neprehodni dolini, ki se odpre šele pri prvem mlinu, ki je tu v preteklosti stal. Od Skubčevega mlina naprej se potok Grdi graben pod Lontovžem preimenuje v Podborški potok, ta pa se izlije v Hinjo. Glavniški potok se v Hinjo izliva pod Podborštom, v Krmelju se v vanjo izliva še potok Kaluder. Mlini niso bili na vseh pritokih.
Pod vasjo Hinje je bila še zadnja veriga mlinov na porečju Hinje. Jože Šmarc je bil priučen mlinar in je opravljal delo mlinarja v več mlinih v dolini Hinje. Živel je v vasi Hinje, kljub starosti pa še vedno dobro pomni dogodke in ujme, ki so večkrat zagrenile življenje kmetom v tej dolini mlinov. Celotno porečje potoka Hinja je obsegalo 12 mlinov.
Prvi mlin na Grdem grabnu stoji ob izhodu Grdega grabna iz soteske pod Branskim. Stavba, ki še danes stoji, je bila nekoč mogočen mlin in žaga. O mlinu danes ni več sledi.
Tako imenovani Branski mlin je bil med drugo svetovno vojno požgan in odstranjen, ker je tam potekala nemško – italijanska okupacijska meja. O tem mlinu danes ni vidnih sledu, ostaja le še sled jezu in mlinščice.
Gorenčev, tudi Gorenčkov, mlin, tretji po vrsti, stoji slab kilometer nižje. Tipična mlinarska hiša, zidana iz kamna, še stoji in je ločena na dva dela – stanovanjski in mlinski. Poleg mlina stojijo delno opremljena gospodarska poslopja – hlev in skedenj ter kašča, nekoliko odmaknjene so vodne stope. Objekti so sorazmerno v dobrem stanju (streha, okna, vrata), vendar zaraščeni, ker je domačija prazna že več let. Zunanji sledovi mlinščice, vodna kolesa, rakev in zapornice so porušeni. V mlinarski hiši pa je ohranjena mlinska oprema, kar se da videti skozi okno.
Debevčev mlin se nahaja ob Grdem grabnu pod vasjo Svinjsko. Mlin je prav tako zapuščen in nenaseljen že približno 20 let. Stavbe sicer stojijo, vendar propadajo.
Skubčev mlin je zadnji mlin na potoku Grdi graben. Mlin je naseljen, vendar v fazi prezidave. V letu 2011 je eno vodno kolo še obratovalo, pomladi leta 2012 pa vodnega kolesa ni bilo več, mlinščica je bila zasuta, voda pa speljana drugam. Očitno se mlinarska dejavnost ukinja, nekdanja mlinarska hiša pa se spreminja za stanovanjsko rabo. Mlin je obratoval še vse do leta 2008.
Prvi mlin na zgornjem toku potoka Hinja je bil po domače Streharjev mlin, ki je bil postavljen med zaselkoma Rupa in Primštajn, pod Dobovcem. Rekli so mu tudi mlin pod Rupo. To je bil majhen mlin na eno vodno kolo. Z delovanjem pa je prenehal že pred 1. svetovno vojno in o njem danes ni več sledu.
Vidmarjev mlin je bil drugi mlin na potoku Hinja, stal je malo višje od izliva Glavniškega potoka v Hinjo in je bil tako drugi po vrsti od izvira Hinje. Vidmarjev mlin je prenehal delovati v 50-ih letih 20. stoletja. Danes je naseljen, del opreme je shranjen, mlin pa ni v uporabi.
Šraufkov mlin, tretji v nizu mlinov na potoku Hinja, je stal na križišču cest Primštal-Kal-Breško in Hinje-Šentjanž. Danes na tem mestu stoji samo še večja zidana stavba, v kateri je nekoč deloval vodni mlin in stanovala družina lastnika. Mlin je obratoval še precej časa po drugi svetovni vojni. V prvi polovici 20. stoletja je bil Šraufkov mlin najbolj sodoben mlin v tem okolišu.
Jontezov mlin, po domače tudi Šmarčev mlin, je stal na potoku Hinja na kraju, ki so mu rekli Koludrje. Mlin je imel dve vodni kolesi in stope. Tudi o tem mlinu ni več sledu, stojita le zapuščena hiša in gospodarsko poslopje, ki pa sta v propadajočem stanju, vidnega je nekaj malega opreme.
Peti mlin na Hinji je bil Majcnov mlin, po domače Pepčkov. Imel je tri vodna kolesa. Pri mlinu je med drugo svetovno vojno tekla okupacijska italijansko – nemška meja. Ravno v času druge svetovne vojne je bil mlin uničen. Na mestu mlina danes stoji stanovanjska hiša, o mlinu pa ni sledu.
Klanškov mlin je stal nižje ob potoku Hinja v dolini Rusovce. Mlin je pogorel 11. oktobra leta 1986, bil porušen in nikoli več obnovljen. Vidne so le sledi mlinščice. Poleg je zgrajena stanovanjska hiša.
Papežev mlin je stal ob potoku Hinja v Krmelju, na Moravi. Med 2. svetovno vojno je bil porušen in s tem je bilo tudi konec njegovega delovanja.
Mlinarčkov mlin je zadnji mlin na potoku Hinja, levem pritoku reke Mirne, ki se nedaleč stran izliva vanjo. Stoji v vasi Vrhek, v preteklosti pa so kraj imenovali Dolina. Mlin je v lasti družine Umek obratoval že pred 1. svetovno vojno. Takrat je poleg mlina delovala tudi žaga. Leta 1919 so mlin obnovili. Mlin je imel tri mlinska kolesa. Imeli pa so tudi stope za proseno kašo in ješprenj, ki po nabavi električnega stroja za obdelavo prosene kaše in ješprenja niso več delovale. Stope so bile v posebni stavbi na drugi strani Hinje ob mlinu, do katerih je vodil mostiček čez vodo. Poleg mlinarstva se je družina ukvarjala tudi s krojaško obrtjo. Leta 1965 je umrl zadnji mlinar. Mlinarčkov mlin je predelan v stanovanjsko hišo in nima več nobene notranje in zunanje mlinarske opreme.
Zgodbo Mlinarčkovega mlina in družine Umek je posredovala Zinka Mikuž, rojena Umek. Njen čustven zapis o življenju Mlinarčkove družine se lahko preslikava in enači z mnogimi mlinarskimi zgodbami. Ne gre zgolj za dejstva, ampak za niz osebnih doživetij in dramatičnih dogodkov omenjene mlinarsko – obrtniške družine. Ne nazadnje gre za pripoved, ki je dragocen dokument časa in prostora, ki ga opisuje.
