Louis Adamič (1898-1951)

Izhajal je iz kmečke družine, ki je cenila izobrazbo. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, v 3. letniku pa je bil izključen zaradi sodelovanja v protiavstrijskem gibanju. Leta 1913 je odšel v Ameriko, kje je delal kot fizični delavec in pri slovenskem dnevniku Glas naroda. Z zaslužkom si je plačeval ure angleščine, da bi se čim hitreje naučil jezika, da bi lahko v angleščini tudi pisal. Od 1917-1920 je služil v ameriški vojski, potem pa je spet delal kot novinar, uslužbenec in nato kot socialistično usmerjen poklicni književnik v ZDA. Predsednik Roosevelt ga je leta 1940 povabil za svetnika v Common Council for American Unity. Med drugo svetovno vojno je v ZDA podpiral  NOB in novo Jugoslavijo. Sodeloval je v organizacijskem delu jugoslovanskih izseljencev, od 1942 do 1946 je bil častni predsednik Slovensko ameriškega narodnega sveta. Dvakrat je bil v Jugoslaviji, prvič 1932 in drugič 1949. Tega leta je postal dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. V svojih delih kaže zanimanje za obe domovini, staro in novo, in njuna socialna in politična vprašanja. Od 1924. leta dalje je pisal predvsem v angleščini, prevajal je v angleščino slovenska in srbohrvaška dela (npr. Cankarjevega Hlapca Jerneja). V Ameriki se je uveljavil z delom Dynamite (Dinamit, 1931), v katerem je raziskal zgodovino socialnih bojev v ZDA, in zanj dobil Guggenheimovo nagrado. Ko je bil leta 1932 11 mesecev v Jugoslaviji, je tu dobil snov za knjigo The native’s return (Vrnitev v rodni kraj, 1934). Sledila je vrsta pretežno memoarsko publicističnih del, ki obravnavajo socialna, nacionalna, politična in multikulturalna vprašanja ameriškega življenja. Prejel je več književnih nagrad. Ko je bil drugič v Jugoslaviji, je napisal knjigo The Eagle and the Roots (Orel in korenine, 1952), ki je izšla posthumno in je bila najbrž povod za njegovo smrt. Verjetno so ga ubili politični nasprotniki na njegovi farmi v Milfordu 4. septembra 1951. leta, hišo pa so zažgali.