Linhartova ulica se od leta 1993 imenuje po dramatiku, pesniku in zgodovinarju Antonu Tomažu Linhartu. Poteka od Florijanovega trga do Rozmanove ulice. Ima le dve hišni številki.
Anton Tomaž Linhart je bil rojen 11. decembra 1756 v Radovljici, kjer je pričel hoditi v šolo. Šolanje je nadaljeval na jezuitski gimnaziji v Ljubljani. Leta 1776 je kot novinec vstopil v cistercijanski samostan v Stični, po dveh letih pa je samostan zapustil in šel ob pomoči domačega plemstva študirat trgovske in finančne vede na Dunaj.
Po vrnitvi v Ljubljano je bil najprej arhivar pri škofu Herbersteinu, nato protokolist pri kresiji, od leta 1786 okrožni šolski nadzornik, kjer se je zavzemal predvsem za ustanavljanje podeželskih šol in od leta 1791 tajnik kranjskega deželnega glavarstva.
Prva književna dela je napisal v nemškem jeziku. Leta 1780 je v Nemčiji izšla njegova prva igra Miss Jenny Love, naslednje leto pa prav tako v nemškem jeziku napisan pesniški almanah z naslovom Blumen aus Krain (Cvetje s Kranjskega). Za največji idejni dosežek slovenskega preroda velja njegovo delo Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije, izšlo v dveh delih 1786 – 1791. Poleg politične zgodovine je v tem delu upoštval predvsem kulturni razvoj dežele.
Leta 1790 je izšla njegova prva slovenska igra, komedija Županova Micka, ki je priredba veseloigre dunajskega pisca Richterja. Slovenci so tako dobili prvo dramsko besedilo v svojem jeziku. Linhart je bil režiser prve uprizoritve, naslovno vlogo je igrala njegova žena Jožefina. Večji pomen je imela priredba de Beaumarchaisove Figarove svadbe z najbolj revolucionarnim odrskim besedilom tistega časa. Linhartu je slovensko besedilo z naslovom Ta veseli dan ali Matiček se ženi sicer še uspelo natisniti, na odrsko uprizoritev pa je veseloigra morala počakati vse do revolucionarnega leta 1848. Prvič je bila uprizorjena 6. in nato še 9. januarja 1848 v Novem mestu, v prostorih nekdanje nemške Kazine na današnji Rozmanovi ulici (stavba je bila med vojno porušena). Zasluge za uprizoritev v Novem mestu imata zlasti odvetnik dr. Jože Rosina in aktuar okrajnega komisariata France Polak, ki je nastopil v igri v vlogi dramske osebe Zmešnjava.
Linhart je najpomembnejši slovenski preroditelj in eden pomembnejših predstavnikov razsvetljenstva pri nas. Bil je član prerodnega krožka in prijatelj barona Žige Zoisa, ki mu je postal mentor in mecen.
Umrl je 14. julija 1795 v Ljubljani, njegov nagrobnik s Prešernovimi verzi je na ljubljanskem Navju.
Po vrnitvi v Ljubljano je bil najprej arhivar pri škofu Herbersteinu, nato protokolist pri kresiji, od leta 1786 okrožni šolski nadzornik, kjer se je zavzemal predvsem za ustanavljanje podeželskih šol in od leta 1791 tajnik kranjskega deželnega glavarstva.
Prva književna dela je napisal v nemškem jeziku. Leta 1780 je v Nemčiji izšla njegova prva igra Miss Jenny Love, naslednje leto pa prav tako v nemškem jeziku napisan pesniški almanah z naslovom Blumen aus Krain (Cvetje s Kranjskega). Za največji idejni dosežek slovenskega preroda velja njegovo delo Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije, izšlo v dveh delih 1786 – 1791. Poleg politične zgodovine je v tem delu upoštval predvsem kulturni razvoj dežele.
Leta 1790 je izšla njegova prva slovenska igra, komedija Županova Micka, ki je priredba veseloigre dunajskega pisca Richterja. Slovenci so tako dobili prvo dramsko besedilo v svojem jeziku. Linhart je bil režiser prve uprizoritve, naslovno vlogo je igrala njegova žena Jožefina. Večji pomen je imela priredba de Beaumarchaisove Figarove svadbe z najbolj revolucionarnim odrskim besedilom tistega časa. Linhartu je slovensko besedilo z naslovom Ta veseli dan ali Matiček se ženi sicer še uspelo natisniti, na odrsko uprizoritev pa je veseloigra morala počakati vse do revolucionarnega leta 1848. Prvič je bila uprizorjena 6. in nato še 9. januarja 1848 v Novem mestu, v prostorih nekdanje nemške Kazine na današnji Rozmanovi ulici (stavba je bila med vojno porušena). Zasluge za uprizoritev v Novem mestu imata zlasti odvetnik dr. Jože Rosina in aktuar okrajnega komisariata France Polak, ki je nastopil v igri v vlogi dramske osebe Zmešnjava.
Linhart je najpomembnejši slovenski preroditelj in eden pomembnejših predstavnikov razsvetljenstva pri nas. Bil je član prerodnega krožka in prijatelj barona Žige Zoisa, ki mu je postal mentor in mecen.
Umrl je 14. julija 1795 v Ljubljani, njegov nagrobnik s Prešernovimi verzi je na ljubljanskem Navju.
