Življenje Ivana Tavčarja od kajžarskega otroka do uglednega meščana.
Ivan Tavčar (28. 8. 1851 – 19. 2. 1923)
Njegov dom je bila kmečka hiša pri Kosmu v Poljanah, kjer se je rodil kot prvi izmed petih otrok materi Nežki, rojeni Perko, in očetu Janezu. Trivialko je obiskoval v rodnem kraju in se že zgodaj izkazal za nadarjenega učenca. Na priporočilo učitelja so ga starši ob gmotni podpori stricev duhovnikov poslali v ljubljanske šole, da bi se izšolal za duhovnika. Kmalu se je pokazalo, da ne bo sledil stopinjam svojih stricev, saj je bil zaradi težjega prestopka izključen iz Alojzijevišča in prešolan za eno leto na gimnazijo v Novo mesto, kjer je prvič prijel za pero. Po maturi v Ljubljani je odšel študirat pravo na Dunaj. V času šolanja je vse počitnice preživel pri stricu Antonu, župniku na Raki, ki ga je imel rad kot lastnega sina in ga je vedno podpiral. Po končanem študiju je bil pripravnik v raznih odvetniških pisarnah, dokler ni kot šesti slovenski odvetnik odprl svojo pisarno v Ljubljani in jo vodil vse do smrti. Leta 1887 je poročil 17 let mlajšo bogato dedinjo meščanskega rodu Franjo Košenini, kar je močno vplivalo na njegovo nadaljnjo življenjsko in delovno pot. V zakonu so se jima rodili štirje sinovi in hči.
Zanimala ga je tudi politika, zato je že kmalu po prihodu v Ljubljano postal odbornik mestnega sveta, kasneje podžupan in župan mesta. Župansko funkcijo je opravljal 10 let in je bil zelo priljubljen, saj se je dobro izkazal pri preskrbi meščanov med 1. svetovno vojno. Več let je bil tudi deželni in državni poslanec. V Narodni vladi SHS je bil poverjenik za prehrano. Kot privrženec liberalnih meščanskih idej je sourejal Slovenski narod, sodeloval pri ustanavljanju Ljubljanskega zvona, ki je bil osrednja slovenska liberalna literarna revija. Kasneje je bil tudi lastnik revije Slovan.
Kot politik in mecen je predsedoval številnim društvom oziroma v njih dejavno sodeloval (Dramatično društvo, Pisateljsko podporno društvo, Pravnik, Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev, Klub slovenskih biciklistov). Postal je častni meščan Ljubljane, Celja, Kamnika, Kranja, Krškega in Šoštanja.
Zadnja leta življenja je zaradi raka na črevesu opustil javno delovanje in veliko časa preživel na posestvu Visoko, ki ga je kupil s pomočjo ženine tete. Tu so nastala njegova najboljša dela. Umrl je v svoji hiši na Bregu v Ljubljani, pokopan pa je v družinski grobnici na Visokem.
Objavljati je začel že kot študent. V mladostnem obdobju je pisal novele in povesti po zgledu nemškega zabavnega pripovedništva. Potem se je preusmeril k pisanju novel in povesti iz kmečkega okolja in zgodovinskim romanom. Snov iz kmečkega sveta je umestil v svet domače Poljanske doline in okoliških hribov. Njegovo najboljše delo je zgodovinski roman Visoška kronika, ki naj bi izšla v treh delih, a ga je prehitela smrt. Med najbolj znana dela uvrščamo sledeče romane in povesti: Cvetje v jeseni, Med gorami, V Zali, Vita vitae meae, Izza kongresa, Janez Sonce, Grajski pisar, Otok in struga, Mrtva srca, 4000.
