Novembra in decembra leta 1915 ter januarja 1916 so bili Zupančič in soborci v strelskih jarkih pri Bovcu v strelskih jarkih pod Koritnico.
Novembra in decembra leta 1915 ter januarja 1916 so bili Zupančič in soborci na položajih na planini Golobar in ob sotočju Koritnice in Soče nad Bovcem.
Kadar ni bilo spopadov, so si častniki krajšali čas s prirejanjem veselic. Že v Galiciji je Zupančič zapisal, da so se te odvijale po dogovorjenih scenarijih. Poimenovali so jih na primer „Kurat zdravi dušno stanje v šicengrabnu” in pa „Kozličkov pogreb”.
Zupančič jih je opisal v dnevniku in poslikal s svojim fotoaparatom.
Na planini Golobar si je tako omislil kozla in ga redil. Kozel se je skupaj z enoto preselil v dolino. Ko so ugotovili, da ima uši in je preveč hujšal, so se odločili, da ga zakoljejo. To se je zgodilo 22. 11. 1915. Oskrbeli so se z buteljkami, da so lahko naslednji dan priredili pogreb kozla. Nato so ga 23. skuhali in naredili dober ajmoht z wasserspacelni, to je obara z žličniki. Vse to dogajanje spremljajo fotografije z avtorjevimi komentarji.
Na planini Golobar si je tako omislil kozla in ga redil. Kozel se je skupaj z enoto preselil v dolino. Ko so ugotovili, da ima uši in je preveč hujšal, so se odločili, da ga zakoljejo. To se je zgodilo 22. 11. 1915. Oskrbeli so se z buteljkami, da so lahko naslednji dan priredili pogreb kozla. Nato so ga 23. skuhali in naredili dober ajmoht z wasserspacelni, to je obara z žličniki. Vse to dogajanje spremljajo fotografije z avtorjevimi komentarji.
Zupančič je s fotografijami prikazal zaledje fronte, kako se je razdeljevala hrana, kje so bili vojaki nastanjeni in kakšna je bila pokrajina, kjer so se borili. Zatišja je bilo konec, ko je prišlo povelje za napad. V teh bojih so morali imeti srečo, da jih niso ubili sovražniki ali celo lastno topništvo. Zato so si v mirnih urah krajšali čas z veselejšimi dogodki.
