Drugi koroški festival je bil že naslednje leto v Guštanju (sedanjih Ravnah na Koroškem). Organizatorji so izdali tudi lično brošuro, v kateri je (med drugimi prispevki) dr. Franc Sušnik z izbranimi besedami predstavil celotno Koroško.5 V njej se pomenljivo sprašuje o smislu za Korošce usodnega plebiscita: »Da je plebiscit leta 1920. določil za tedaj in vselej koroško mejo? Kdo na svetu daje danes še pravico in veljavo kateremu koli plebiscitu zadnjih tridesetih let? Mar Francozi v Posarju?«6 Festival se je pričel 14. septembra 1946 ob 20. uri z uprizoritvijo drame Ivana Cankarja »Kralj na Betajnovi« v guštanjskem kulturnem domu. Cankarjevo mojstrovino so doživeto predstavili člani gledališke družine iz Mežice.
Jedro programa se je odvilo 15. septembra. Ob 6. uri zjutraj je prebivalce Guštanja prebudila budnica domače kovinarske godbe, na Tičlerjevem vrhu pa so streljali z možnarji. Že ob osmih zjutraj je bilo v kulturnem domu (Titov dom) tekmovanje pevskih zborov, prav takrat pa se je pričel tudi šahovski brzoturnir v prostorih osnovne šole. Z obema dogodkoma se je zlila tudi otvoritev gospodarsko-kulturnih razstav v gimnaziji (grad Ravne). Ker je bil kulturni dom že oddan pevcem, so se harmonikarji pomerili med seboj v »fizkulturnem domu« (bivši Sokolski dom).
Popoldne ob 15. uri se je odvil na igrišču v parku glavni nastop pevskih zborov, godb in telovadcev po naslednjem programu:
»1. Himna – pojejo vsi pevci in igrajo vse godbe.
2. Radovan Gobec: Pesem o svobodi – pojejo združeni pevski zbori okraja.
3. Govori.
4. Nastop fizkulturnikov.
5. Tekme godb, prijavljenih na tekmovanje.
6. Nastop najboljšega pevskega zbora.
7. Nastop fizkulturnikov.
8. Nastop drugega najboljšega pevskega zbora.
9. Nastop najboljših harmonikarjev.
10. Nastop najboljše godbe.
11. Zaključek in objave rezultatov, razdelitev diplom.«7
Po končanih tekmah in nastopih se je odvilo v prostorih guštanjskega Titovega doma ljudsko veselje s plesom.
Očitno je, da so tega leta, ko so sklenili, da bo festival tradicionalen, uvedli tudi tekmovalni način predstavitve kulturnih dejavnosti. To nam potrdi gornji program, potrjujejo pa tudi besede okrajnega prosvetarja »Prešli smo iz dobe mitingov, ko je veljalo pravilo ‘Nekaj delati!’ Takrat smo jemali v roke vse tisto, kar nam je pač prišlo pod roke. Sedaj smo postali bogatejši in že lahko izbiramo. Na sporedih ni več točk dvomljive vsebine. Ljudstvo si želi in hoče boljših iger, lepših pesmi. To smo v sedanjem tekmovanju tudi dosegli… S tem festivalom hočemo doseči pritegnitev delovnih množic k aktivnemu sodelovanju pri kulturno-prosvetnem delu.«8
5 Dr. Franc Sušnik: Pojdimo v Korotan. V: II. koroški festival v Guštanju: 15. sept. 1946. (Domoznanski oddelek Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika.)
6 Prav tam
7 II. koroški festival v Guštanju: 15. sept. 1946. (Domoznanski oddelek Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika.)
8 Rudolf Wőlle: Naš okrajni festival. V: II. koroški festival v Guštanju: 15. sept. 1946. (Domoznanski oddelek Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika.)
