Knezova ulica v Novem mestu se od leta 2010 imenuje po arheologu in nekdanjem kustosu Dolenjskega muzeja Tonetu Knezu. Obsega 49 hišnih številk. Poteka od ulice Regrča vas na zahodu pri kapelici proti jugozahodu ter pred stičiščem z ulico Jedinščica proti vzhodu, vzporedno z ulico Jedinščica. Nadomešča del ulice Regrča vas in del ulice Jedinščica.
Tone Knez se je rodil 26. marca 1930 v Laškem. Ljudsko šolo je končal v Laškem, gimnazijo pa v Celju. Takoj po maturi je kot delavec pomagal pri odkrivanju Herakljevega templja v Celju, kot študent je sodeloval pri odkrivanju antičnih grobnic v Šempetru v Savinjski dolini. Februarja 1956 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz arheologije.
Od leta 1955 do 1958 je bil kustos v Zavičajnem muzeju v Bihaću. Tam je uredil prvo stalno zbirko, kasneje pa je sodeloval pri arheoloških izkopavanjih v Golubiću pri Bihaću, kjer so izkopavali naselbino severnoilirskega plemena Japodov. Od leta 1958 naprej je bil vodja arheološkega oddelka Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Tu je najprej preuredil prvo začasno arheološko zbirko v muzeju in se lotil terenskih raziskav na območju osrednje Dolenjske in Novega mesta. Sem sodi izkopavanje halštatskodobnih gomil in keltskih grobov v Kandiji ter izkopavanje keltskorimskega grobišča na Beletovem vrtu. Začel je z izkopavanji na najpomembnejšem železnodobnem najdišču na Kapiteljskih njivah v Novem mestu. Pod njegovim vodstvom so se začela tudi izkopavanja pri Straži pri Novem mestu, Šmihelu pri Žužemberku, v Pristavi pri Trebnjem in Drnovem pri Krškem. V Dolenjskem muzeju, kjer je bil zaposlen skoraj petintrideset let, je na novo preuredil in obogatil arheološki oddelek in pripravil več občasnih razstav arheološkega gradiva.
Zelo pomembno pa je tudi njegovo publicistično delo. Je pisec številnih poročil, člankov in razprav v domačih in tujih publikacijah ter samostojnih publikacij in razprav z znanstvenem vrednotenjem arheoloških najdb. S tem se je uvrstil med vidnejše slovenske arheologe. Udeleževal se je strokovnih posvetovanj, kongresov in simpozijev doma in v tujini in na mnogih sodeloval z referati. Pomembna so zlasti njegova predavanja o izsledkih arheoloških raziskav na tleh Novega mesta s katerimi je seznanjal evropski arheološki svet.
Leta 1974 mu je skupnost muzealcev Slovenije podelila naziv muzejskega svetovalca, leta 1976 pa je prejel diplomo in bronasto plaketo Zveze arheoloških društev Jugoslavije. Bil je prejemnik odličja Zgornje Avstrije, izvoljen je bil za dopisnega člana Nemškega arheološkega inštituta v Berlinu. Doma je že leta 1969 prejel občinsko Trdinovo nagrado in leta 1989 priznanje za življenjsko delo in raziskovanje na področju občine Novo mesto.
Umrl je 2. avgusta 1993 v Novem mestu, pokopan je na šmihelskem pokopališču.
Od leta 1955 do 1958 je bil kustos v Zavičajnem muzeju v Bihaću. Tam je uredil prvo stalno zbirko, kasneje pa je sodeloval pri arheoloških izkopavanjih v Golubiću pri Bihaću, kjer so izkopavali naselbino severnoilirskega plemena Japodov. Od leta 1958 naprej je bil vodja arheološkega oddelka Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Tu je najprej preuredil prvo začasno arheološko zbirko v muzeju in se lotil terenskih raziskav na območju osrednje Dolenjske in Novega mesta. Sem sodi izkopavanje halštatskodobnih gomil in keltskih grobov v Kandiji ter izkopavanje keltskorimskega grobišča na Beletovem vrtu. Začel je z izkopavanji na najpomembnejšem železnodobnem najdišču na Kapiteljskih njivah v Novem mestu. Pod njegovim vodstvom so se začela tudi izkopavanja pri Straži pri Novem mestu, Šmihelu pri Žužemberku, v Pristavi pri Trebnjem in Drnovem pri Krškem. V Dolenjskem muzeju, kjer je bil zaposlen skoraj petintrideset let, je na novo preuredil in obogatil arheološki oddelek in pripravil več občasnih razstav arheološkega gradiva.
Zelo pomembno pa je tudi njegovo publicistično delo. Je pisec številnih poročil, člankov in razprav v domačih in tujih publikacijah ter samostojnih publikacij in razprav z znanstvenem vrednotenjem arheoloških najdb. S tem se je uvrstil med vidnejše slovenske arheologe. Udeleževal se je strokovnih posvetovanj, kongresov in simpozijev doma in v tujini in na mnogih sodeloval z referati. Pomembna so zlasti njegova predavanja o izsledkih arheoloških raziskav na tleh Novega mesta s katerimi je seznanjal evropski arheološki svet.
Leta 1974 mu je skupnost muzealcev Slovenije podelila naziv muzejskega svetovalca, leta 1976 pa je prejel diplomo in bronasto plaketo Zveze arheoloških društev Jugoslavije. Bil je prejemnik odličja Zgornje Avstrije, izvoljen je bil za dopisnega člana Nemškega arheološkega inštituta v Berlinu. Doma je že leta 1969 prejel občinsko Trdinovo nagrado in leta 1989 priznanje za življenjsko delo in raziskovanje na področju občine Novo mesto.
Umrl je 2. avgusta 1993 v Novem mestu, pokopan je na šmihelskem pokopališču.
