V zbirki planinskih razglednic, ki jih hrani Gorenjski muzej, so najštevilčnejše razglednice z motivi Julijskih Alp. Med njimi je na največkrat upodobljen Triglav in vse koče, ki se nahajajo pod njim.
Časovno spremljanje razvoja planinskih koč dokumentira tudi zgodovino njihovega poimenovanja, saj so se imena spreminjala glede na državo, v okviru katere smo Slovenci živeli: Avstro-Ogrska, Kraljevina SHS ali Jugoslavija. Najstarejše razglednice datirajo v obdobje prehoda iz 19. v 20. stoletje. Na številnih razglednicah, kjer so upodobljeni tudi ljudje, lahko vidimo tudi s kakšno opremo oziroma obleko so v hribe hodili nekoč. Razglednice so obenem tudi fantastičen dokument spreminjanja gorskega sveta, npr. izginjanje Triglavskega ledenika. Najstarejše razglednice so bile narisane, kolorirane, sčasoma pa začnejo prevladovati črno bele fotografije. Kljub temu, da večina razglednic prikazuje številne planinske koče, ne manjkajo niti tiste, kjer so gorske panorame, z najvišjimi vrhovi Julijskih Alp – Martuljška skupina s Špikom, Jalovec, Mangart, bohinjski hribi.
Bogata zbirka planinskih razglednic je edinstven dokument razvoja planinstva kot veje turizma, in s tem dokument časa, ko so bili hribi dosegljivi le redkim. Planinske razglednice so v ljudeh zbujale nacionalno pripadnost in rojevale identiteto, zato ni čudno, da je bila ena največkrat poslanih razglednic prav Pozdrav s Triglava.
Jelena Justin
