Kranjski čitalniški odbor je že leta 1863 izrazil željo, »da se vpeljejo gledišne igre v domači besedi, katere se že vrstijo v ljubljanski čitavnici. Prepričal se je namreč neutrudljivi odbor, da treba čitavnici ne le petja, deklamacij, plesa itd., ampak da je tudi gledališče živa potreba društvom, ki imajo namen narodne omike.«
Odprtje malega čitalniškega odra je bilo na »bésedi« 31. januarja 1863 z dramskim prizorom Slovenija oživljena. Junija so članom ljubljanskega društva Južni Sokol zaigrali igro Pravda avtorja Rodericha Benedixa, ki jo je prevedel kranjski duhovnik Janez Globočnik. Čitalniško gledališče je bilo ljubiteljsko, temu primerna so bila tudi dramska besedila. Med drugim je dr. Janez Bleiweis v letih 1864/65 izdal zbirko čitalniških iger Slovenske glediščne igre. Igro z naslovom Bob iz Kranja, ki jo je dr. Bleiweis namenil Kranju, so zaigrali leta 1866.
Leta 1907 so ustanovili dramski odsek pri Narodni čitalnici. To je pomenilo tudi prelomnico v razvoju ne le čitalniškega odra, ampak tudi kranjskega gledališča. Do začetka prve svetovne vojne so v eni sezoni pripravili povprečno šest premier, s katerimi so tudi gostovali.
Po prvi svetovni vojni niso uprizarjali klasičnih gledaliških del svetovnih dramatikov. Kljub temu so letno odigrali tudi deset in več različnih predstav. Leta 1923 se je dramski odsek na predlog Metoda Mayrja preimenoval v Gledališki oder Narodne čitalnice. Predstave so se odvijale v Narodnem domu, ki je bil zgrajen leta 1925.
Mag. Marjana Žibert: Al’ žlahtne kranjske tam cvetó besede (F. Prešeren): 150 let Narodne čitalnice v Kranju. Gorenjski muzej, Kranj 2013 (razstavni katalog).
