Po Francu Jancu, pradedu avtorja tega zapisa, se je ohranilo nekaj drobcev z njegove poti skozi vojno vihro in meč, ki ga je prinesel s seboj domov.
Franc Janc (1891 – 1972)
Mobiliziran in poslan je bil v Italijo, natančnejša lokacija ni znana, kjer je bil zajet. Nadaljnja pot skozi vojno vihro je manj znana. Kasneje je pristal na vzhodni fronti, v Galiciji, kjer bil ponovno zajet in poslan v Ukrajino, na neko bogato grofijo blizu mesta Lvov, v bližini neke velike reke. Tu so delali vojni ujetniki. Na posestvu so imeli ogromno konj. Ker je igral harmoniko, je bil zelo priljubljen. Hitro se je naučil tudi ruskih oz. ukrajinskih pesmi in tudi plesati kazačok. Dobival je tudi ženitne ponudbe, vendar je preveč hrepenel po domu. Nekoč so na posestvo prišli boljševiki in kmetijo požgali in izropali. Takrat so se vojni ujetniki napotili domov, vsak kakor je vedel in znal. Franc se je vračal v Slovenijo tri mesece, saj je v prometu vladala velika zmeda.
Šuštarjeva hiša v Podljubelju, katere gospodar je bil Franc, leži v centru vasi, v bližini vaške gostilne. Tako se je pri njem večkrat na poti domov ustavil prijatelj »Tominčev« Matevž, ki se je boril na Doberdobu. Otroci so skriti na peči vlekli na ušesa. Matevža je vojno dogajanje močno zaznamovalo. Med pogovorom s Francijem je večkrat jokal, preklinjal, pljuval po tleh … Včasih pa sta tudi prepevala.
Razstavljeni meč je Franc Janc prinesel s seboj domov iz vojne. Pravzaprav je prinesel še več vojnih »spominkov«, ki pa so se žal že izgubili.
Pripovedovalci: Zorka Dovžan, Vincencij Janc, Adalbert Perko, Cvetka Perko.
