Pustno dogajanje v Celju je bilo vse od konca 19. stoletja ena od osrednjih zimskih prazničnih dogajanj. Elitne pustne plese in maškarade so organizirala tako slovenska (Sokoli) kot tudi nemška društva.
Tudi prvi polovici 20. stoletja so bile v domeni posameznega dogajanja predvsem maškarade in pustni plesi, čeprav so posamezna društva že organizirala mestne povorke, ki so se običajno zaključile z nagrajevanjem najlepših mask.Da je bilo pustno dogajanje kar se da pestro, so poskrbele tudi gostilne in hoteli v mestu. Po drugi svetovni vojni je pestro pustno vzdušje začelo počasi upadati čeprav sta Olepševalno in Turistično društvo nadaljevala z organizacijo pustovanja v Celju. Konec 80. in na začetku 90. let je bilo pustovanje organizirano le še v posameznih prostorih mestnih gostiln. Se je pa v središču mesta, bolj kot pustna povorka ohranil pokop pusta za katerega je poskrbelo Delavsko prosvetno društvo Svoboda iz Zagrada.
Konec 90. let je pustovanje na celjskih ulicah obnovil Radio Celje, ki je začel javno spodbujati ljudi k množični maškaradi v mestu. Ob pomoči Turističnega društva in Mestne občine Celje, je pustna povorka v Celju zopet začela dobivati karnevalski izgled. Najprej je le ta potekala na Glavnem trgu, a so jo že leta 1997 prestavili pred Muzej novejše zgodovine Celje.
Pustni karneval je torej zadnjih petnajst let znova osrednja pustna prireditev v Celju. Na njem se vsako leto predstavijo različne maskirane skupine in posamezniki. Kot lahko opažamo na vseh pustnih povorkah ali karnevalih v Savinjski regiji sodobne maske izstopajo od tradicionalnih pustnih šem. Tako je na Celjskem pustnem karnevalu mogoče opaziti različne filmske junake in fantazijske like, ki si jih radi nadenejo predvsem najmlajši, ne manjkajo seveda povsod prisotni kurenti, močno pa izstopajo skupinske maske, ki prikazujejo aktualne družbene problematike. Slednje so postale nekakšen sodobni vzvod in medij za kritiko trenutnega družbenopolitičnega stanja. Karneval se zaključi s podelitvijo nagrad najlepšim in domiselnim maskam, ki jih izbere posebej za to priložnost izvoljena pustna komisija.
Pustno dogajanje se vsako leto zaključi na pepelnično sredos pokopom pusta, ki že vsa leta poteka v organizaciji KUD DPD Svoboda Zagrad.
Konec 90. let je pustovanje na celjskih ulicah obnovil Radio Celje, ki je začel javno spodbujati ljudi k množični maškaradi v mestu. Ob pomoči Turističnega društva in Mestne občine Celje, je pustna povorka v Celju zopet začela dobivati karnevalski izgled. Najprej je le ta potekala na Glavnem trgu, a so jo že leta 1997 prestavili pred Muzej novejše zgodovine Celje.
Pustni karneval je torej zadnjih petnajst let znova osrednja pustna prireditev v Celju. Na njem se vsako leto predstavijo različne maskirane skupine in posamezniki. Kot lahko opažamo na vseh pustnih povorkah ali karnevalih v Savinjski regiji sodobne maske izstopajo od tradicionalnih pustnih šem. Tako je na Celjskem pustnem karnevalu mogoče opaziti različne filmske junake in fantazijske like, ki si jih radi nadenejo predvsem najmlajši, ne manjkajo seveda povsod prisotni kurenti, močno pa izstopajo skupinske maske, ki prikazujejo aktualne družbene problematike. Slednje so postale nekakšen sodobni vzvod in medij za kritiko trenutnega družbenopolitičnega stanja. Karneval se zaključi s podelitvijo nagrad najlepšim in domiselnim maskam, ki jih izbere posebej za to priložnost izvoljena pustna komisija.
Pustno dogajanje se vsako leto zaključi na pepelnično sredos pokopom pusta, ki že vsa leta poteka v organizaciji KUD DPD Svoboda Zagrad.
