Božja pot

Marijina cerkev na Ptujski Gori je bila od vsega začetka romarska. Na Goro so se zatekali romarji od blizu in daleč, tudi iz krajev, ki so bili oddaljeni okrog 100 km, da bi bili deležni izrednih milosti oz. izrednega uslišanja po Mariji. Protestantizem, ki je v drugi polovici 16. stoletja zajel tudi cerkev na Ptujski Gori, romarstva ni podpiral, zelo naklonjeni pa so mu bili jezuiti. Tudi po odhodu jezuitov, ko je cerkev leta 1786 postala župnijska, skrb za romarje ni usahnila. Romarstvo spodbujajo tudi minoriti, ki so upravljanje cerkve prevzeli leta 1937.

Vprašanje romarstva v svojih spominskih črticah Božja pot k Materi Božji na Črnigori (1914) obravnava Avguštin Stegenšek. V svojem delu našteva dneve shodov in procesij, ko so se na Goro napotili romarji od blizu in daleč, in so na Gori v navadi še danes in sicer: 

– na Jožefovo (19. marca),
– na dan Marijinega oznanjenja (25. marec),
– v križevem tednu (pred Vnebohodom),
– na žegnansko nedeljo (šesta nedelja po Veliki noči),
– na binkošti (12. junij), 
– na dan sv. Antona Padovanskega (13. junija),
– na praznik Marijinega obiskovanja (2. julija). Cerkev je nekdaj 2. julija praznovala Marijino obiskanje Elizabete, ki so ga še posebej slovesno praznovali na Ptujski Gori. Čeprav je bil praznik pozneje prestavljen na 31. maj, pa verniki na Ptujski Gori še naprej po stari tradiciji na dan 2. julija slavijo svojo zavetnico. Temu prazniku pravijo na Ptujski Gori »Šentvoršca«.

 

Osrednji verski dogodek na Gori milosti je Veliki šmaren oz. dan Marijinega vnebovzetja (15. avgust). V današnjem času traja romanje le en dan, 15. avgusta, v prvi polovici 20. stoletja pa so praznovali tri dni, od 14. do 16. avgusta. Na Ptujski Gori so se ustavljale procesije, ki so nadaljevale pot k sv. Roku v Šmarjah pri Jelšah in na Sladko goro.

 

Shodi se vršijo še: 

– na praznik Marijinega rojstva (8. september – mala gospojnica),
– na Ime Marijino (nedelja po 8. septembru),
– za Vse svetnike (1. november),
– na praznik Marijinega Brezmadežnega spočetja (8. decembra).

Romarske procesije so spremljale romarske pesmi. Eno takih, ki se nanaša izrecno na Ptujsko Goro je v svoji zbirki Slovenske narodne pesmi objavil Karel Štrekelj (1859-1912):

Danes je oj den,                          
od Boga je poslan,                         
jaz ubogi grešni človek                
na duši sem bolan.                         
Ko bi volja božja bila,                    
bi nikoli noč ne bila,                       
bi zmirom solnce sijalo
no bi luna svetila.
Pa volja božja ni,
pa gre mi noč naprej:
Marija na Ptujski gori
prosi Boga za nas!

Kar precej pesmi je nastalo v 20. stoletju, med njimi tudi pesem Gorski Materi božji Alojzija Remca (1886-1952) iz leta 1940. Alojzij Remec, ki je bil med leti 1935-1941 ptujski župan, se v pesmi obrača k Mariji in jo prosi, da pod svoj plašč sprejme narod, ki se je v začetku druge svetovne vojne znašel v veliki stiski.