Terezija Grobin (moja tašča) je bila v službi pri Lorgerjih do svoje poroke. Dr. Viktor Lorger je bil njena poročna priča, kot tudi ostalim svojim zaposlenim, ki so se poročile, saj je zaposloval le samske pomočnice.
Gospa Vida je bila botra njenemu sinu, mojemu možu Ivanu, kasneje tudi najinima hčerkama Tini in Ivi, na kar je bila zelo ponosna. Botrstvo je jemala zelo resno. “Boba”, kot sta jo klicali moji hčerki, je spremljala njuno odraščanje in šolanje ter ju, dokler smo stanovali v njeni hiši, rada za kratek čas tudi pazila.