Letošnje leto v Osrednji knjižnici Celje zaznamujemo poleg že omenjenih pomebnih jubilejev tudi 30 let od začetkov digitalizacije domoznanskega gradiva. S tem se uvrščamo med pionirje digitalnega ohranjanja kulturne dediščine v slovenskih splošnih knjižnicah.
Digitalizacija danes predstavlja eno ključnih dejavnosti sodobnih knjižnic, saj omogoča dolgoročno ohranjanje kulturne dediščine, hkrati pa uporabnikom zagotavlja enostaven dostop do dragocenih informacijskih virov ne glede na kraj in čas uporabe. V Osrednji knjižnici Celje jo že tri desetletja sistematično razvijamo predvsem v okviru domoznanske dejavnosti, katere poslanstvo je zbiranje, ohranjanje in promocija kulturne dediščine celjske regije.
Po uvedbi računalniške obdelave gradiva v sistemu COBISS v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je Domoznanski oddelek sledil tehnološkemu razvoju in novostim na področju digitalizacije. Med prvimi slovenskimi splošnimi knjižnicami smo začeli digitalizirati razglednice. Prve digitalne kopije smo bibliografskim zapisom dodali jeseni leta 1996, kar je za tedanji čas predstavljalo pomemben tehnološki korak naprej. Doslej je tako objavljenih okrog 900 razglednic.
Kmalu so sledili novi projekti. Med njimi je bila digitalizacija starih zemljevidov iz domoznanske zbirke v okviru njihovega restavriranja, s katero smo prispevali prve vsebine v Digitalno knjižnico Slovenije (dLib.si). Vzpostavitev portala dLib.si leta 2005 in domoznanskega portala Kamra leto pozneje je spodbudila nadaljnji razvoj digitalizacije v slovenskih knjižnicah ter odprla nove možnosti za dostop do kulturne dediščine.
Pomemben delež digitalizacijskih projektov je omogočila tudi finančna podpora države v okviru izvajanja območnih nalog. Pri izboru gradiva za digitalizacijo posebno pozornost namenjamo urejenim avtorskim pravicam, saj so te eden ključnih pogojev za javno objavo gradiva na spletu.
Med pomembnejšimi projekti je bila digitalizacija avtorskih del pisatelja, pesnika in prevajalca Vladimirja Levstika, katerega zapuščino hrani naša knjižnica. Sledila je digitalizacija številnih časopisov, ki so v 19. in prvi polovici 20. stoletja izhajali na celjskem območju.
Posebno mesto med projekti zavzema digitalizacija časopisa Novi tednik. V okviru projekta, financiranega iz norveških finančnih mehanizmov, smo skupaj z Narodno in univerzitetno knjižnico ter Knjižnico Ivana Potrča Ptuj omogočili dostop do letnikov od začetka izhajanja leta 1945 do leta 2005. Danes je časopis prek Digitalne knjižnice Slovenije dostopen skoraj v celoti, pri čemer je objava najnovejših številk zamaknjena največ za šest mesecev.
Leta 2005 smo v sodelovanju z Mestno občino Celje omogočili tudi spletni dostop do raziskovalnih nalog projekta Mladi za Celje, ki že skoraj pol stoletja spodbuja raziskovalno delo mladih iz Celja in okolice. Danes je prek spletne strani knjižnice in vzajemnega kataloga Cobiss dostopnih že 2.638 raziskovalnih nalog.
Prek portala Digitalna knjižnica Slovenije je uporabnikom dostopno bogato digitalizirano gradivo iz naših zbirk, med drugim:
- avtorska dela Ignaca Orožna,
- časopisi Celjske slovenske novine, Slovenska čbela , Kmetski prijatel , Domovina, Narodni list , Narodni dnevnik , Nova doba , Novi tednik s predhodniki (1945-), Cillier Wochenblatt , Cillier Zeitung, Deutsche Wacht , Deutsche Zeitung …
- Celjski zbornik s posebnimi izdajami,
- Laški zbornik,
- Savinjski zbornik,
- izbrana glasila podjetij in lokalnih skupnosti celjskega območja (npr. Cinkarnar , Štorski železar, Glasilo Ingrada , Steklar (Hrastnik), Zasavc, Uradni vestnik okraja Celje , Vestnik celjske sokolske župe …)
V Digitalno knjižnico Slovenije je Osrednja knjižnica Celje skupaj s knjižnicami na svojem območju doslej prispevala 24.117 enot gradiva. Med njimi je 23.742 številk časopisov, 168 knjig, 4 rokopisi, 36 zemljevidov, 6 notnih zapisov ter 199 številk zgodovinskih serijskih publikacij.
Trideset let digitalizacije predstavlja pomemben mejnik, ki potrjuje našo zavezanost ohranjanju in dostopnosti kulturne dediščine. Veseli nas, da lahko dragoceno gradivo celjske regije približamo uporabnikom doma in po svetu ter ga ohranimo za prihodnje generacije.
