Zgodovina šolstva ima v našem kraju že stoletno tradicijo. Začela naj bi se okrog leta 1850, najprej se je pouk odvijal v župnišču, nato tudi v drugih hišah po vasi. Leta 1907 je bila na Korpu zgrajena nova šolska zgradba. Začetki so bili borni, saj je imela šola le štiri učilnice, pozneje, pod Italijani, so dogradili še peto.
V zgradbi je potekal pouk neprekinjeno, prekinitev je učni proces doživel le v času Italije. Med 1. svetovno vojno je zgradba nudila zavetje bolnišnici. Do leta 1923 je potekal pouk v slovenščini, le dve uri sta bili pouka italijanščine, po tem letu se je začel postopoma pouk odvijati le v italijanskem jeziku. Tako je bilo vse do leta 1943. Leta 1944 je bilo šolsko poslopje skupaj z ostalo vasjo požgano, tako se je pouk spet prekinil. Ljudje so bili pregnani v Nemčijo, otroci, ki so s svojimi starši ostali doma, so pouk obiskovali pri Škrbčih. Zaradi pogostih vojaških spopadov je bil tudi ta pouk večkrat prekinjen. 14. dni pred osvoboditvijo se je šola spet preselila v Rihemberk, v prostore delavnice. Po vojni se je redni pouk začel v za silo popravljeni sobi na Governi, leta 1946 pa se je začel spet odvijati v nekoliko popravljeni šolski zgradbi. Po drugi svetovni vojni, leta 1946, je bila braniška šola priključena še šola na Preserjah, podružnica pa je v šolskem letu 1951/52 postala šola v Spodnji Branici, od leta 1963/64 obiskujejo matično šolo tudi šolarji iz Spodnje Branice. V šolskem letu 1958/59 je bil v petem razredu uveden predmetni pouk, saj se je šola reformirala v osemletno osnovno šolo. Prvotno so v vsem učnem procesu poučevali le razredni učitelji, ki so si pridobili dodatna znanja ob izrednem študiju, v šolskem letu 1961/62 pa so posamezne predmete na predmetni stopnji poučevali predmetni učitelji. Šola v Braniku je bila vedno na preizkušnji, tako tudi v letu 1971, ko so se pojavile težnje po združitvi naše šole z dornberško. Predstavniki kraja, učiteljskega zbora so se odločno izrekli za samostojno šolo, za njen obstoj in razvoj. Po potresu, leta 1976, je šola doživela prvo večjo adaptacijo. Potrebe šole so se večale, tako je bila leta 1984 zgrajena nova telovadnica, v kateri je šolarjem omogočen sodoben pouk telesne vzgoje. Ta objekt pa je še danes širšega pomena, saj se v njem odvijajo tudi športne aktivnosti namenjene krajanom in drugim športnim sekcijam. V šolskem letu 1994/95 je bila šola ponovno dograjena. Nov prizidek je omogočil enoizmenski pouk. Naša šola je med prvimi stopila v devetletno osnovno šolo. Projekt je terjal nove, sodobne prostore, tako smo v šolskem letu 2000/01 doživeli odprtje novega prizidka, v katerem sta našli prostor učilnici za prva razreda, ki sta zaradi starosti otrok opremljeni tudi z igrali. Šola doživlja nove in nove adaptacije, posodobitve, dograditve, saj le tako vsaj približno zadovoljuje potrebe sodobnega pouka.
