Mestna godba Metlika šteje več kot 50 glasbenikov in glasbenic vseh starosti. Temu primeren je tudi njen repertoar. S programom, ki obsega dela klasike, filmske glasbe, popularnih popevk, zabavne glasbe in narodno zabavne glasbe ter priredb modernega žanra, lahko zadovoljijo vsakega poslušalca, kar dokazujejo dobro obiskani koncerti.
Metliški godbeniki so omenjeni že leta 1829 v povezavi s pustnim sprevodom. Vseeno pa naj bi bilo rojstno leto godbe leto 1850, ko naj bi jo, po zapiskih Janeza Mullerja, Metličani ustanovili ob pomoči domačega župnika Vincenca Vovka. Prvi kapelnik je postal Lavoslav Colnar, ki je bil svoj čas pomočnik kapelnika pri orkestru ljubljanskega pešpolka. V poznejših letih metliško godbo zasledimo v zapisih, povezanih z mnogimi državnimi in cerkvenimi svečanostmi, gasilskimi dogodki, sodelovala je na prireditvah narodne čitalnice, na gasilskih prireditvah, pustnih sprevodih, godovih in rojstnih dnevih ter ko so fantje odhajali k vojakom.
Po končani prvi svetovni vojni godba kar ni mogla zaživeti. Primanjkovalo je muzikantov, uniforme so bile izrabljene, inštrumenti pokvarjeni. Tudi nastopali niso veliko. Leta 1926 je postal kapelnik Ivan Drobnič, godba pa je štela le 11 članov. Že leto pozneje pa se je število podvojilo. Drobnič je veliko delal z mladimi, pa tudi finančno in organizacijsko se je okrepila. Imeli so obsežen glasbeni repertoar in veliko so igrali, ne le doma, ampak po vsej Beli krajini, pa tudi v Novem mestu, Karlovcu, Ljubljani …
Leta 1941 je italijanski okupator zahteval, da godba spremlja njihove vojaške in politične manifestacije. Vendar do tega ni prišlo, saj se je konec istega leta godba razšla. Mnogi godbeniki so sodelovali z OF, več jih je odšlo v partizane. Po kapitulaciji Italije se je godba spet sestala. Že septembra so igrali na Božakovem in v Bočki. Leta 1944 je bilo devet Metličanov dodeljenih v godbo Glavnega štaba NOV in POS. Dirigent je bil znani skladatelj Bojan Adamič.
Po vojni se je godba na prigovarjanje domačinov in oblasti spet zbrala leta 1946. Drobnič je aprila tega leta zbral peščico starih godbenikov, potem ko je član godbe Mirko Trampuš popravil nekaj inštrumentov. Prvič so nastopili 26. aprila zvečer ob kresu na Veselici.
Vodenje godbe je od Ivana Drobniča prevzel Silvester Mihelčič starejši, za njim pa Ivan Jerina. Leta 1970 je godba praznovala 120-letnico z novimi inštrumenti in uniformami, ki jih je priskrbela tovarna Beti. Godba, ki je takrat štela 37 članov, je v teh letih veliko gostovala po republikah bivše Jugoslavije, pa tudi v tujini. Zadnji nastop v prejšnji državi je imela 26. junija 1991, na predvečer slovenske osamosvojitve, na Veselici nad Metliko.
Konec 20. stoletja so godbo zaznamovale številne menjave kapelnikov. Poleg že omenjenega Ivana Jerine jo je šest let vodil tudi Stane Križ, nekateri pa so stali na čelu godbe le krajše obdobje. Leta 1995 je godbo kot 19. kapelnik prevzel Rafko Ogulin, ki je na tem mestu še danes. Leta 1998 se je godba včlanila v Zvezo slovenskih godb. Pred 150-letnico, ki so jo praznovali leta 2000, se je iz stavbe stare šole (Na Obrh 3, poleg Konzuma) preselila v prvo nadstropje opuščene Mercatorjeve trgovine na Dragah oz. v nekdanjo Makarjevo hišo. Kmalu se je število članov povečalo, k čemur je pripomogla tudi glasbena šola, v kateri v preteklosti niso poučevali igranja pihal in trobil.
Leta 2005 so izdali zgoščenko Pozdrav z Vinske vigredi. Vsako leto pripravijo celovečerni koncert Z godbo v novo leto in poletni koncert v okviru metliških poletnih prireditev Pridi zvečer na grad.
Leta 2020 je metliška godba ob kulturnem prazniku prejela Ganglovo plaketo, ki je najvišje kulturniško priznanje v občini.
Viri: Jože Dular (120 let metliške godbe, 1970) in zapisi Jožeta Vraničarja.
