Kongregacija šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, znana tudi pod imenom mariborske šolske sestre, je prva redovna ustanova, ki je nastala na slovenskih tleh. Mariborski škof Anton Martin Slomšek (1800-1862) je želel imeti v svoji škofiji redovnice za vzgojo zapuščene ženske mladine. Prve sestre so prišle iz Gradca v Maribor leta 1864, se nato osamosvojile in 13. septembra 1869 je bila imenovana za prvo predstojnico s. Margareta Puhar (1818-1901).
Iz Maribora, kjer je nastal velik vzgojni zavod, se je dejavnost širila drugam. Sestre so ustanavljale vrtce, sirotišnice, internate, osnovne, meščanske in gospodinjske šole, učiteljišča, vodile gospodinjske tečaje za žene in dekleta – najprej v okolici Maribora, potem v Celju, na Gorenjskem, Tržaškem in Koroškem, po Hrvaškem, Bosni in Hercegovini ter Srbiji, kasneje med izseljenci po Evropi, v Severni in Južni Ameriki ter Egiptu. Že od vsega začetka je bila njihova dejavnost tudi vezenje cerkvenih paramentov. Po prvi svetovni vojni so sestre prevzele delo v bolnišnicah, domovih za ostarele in gospodinjstvo v zavodih in cerkvenih ustanovah.
Druga svetovna vojna in čas po njej sta v Sloveniji in po republikah nekdanje Jugoslavije prekinila cvetoče vzgojno delo in izgubile so vse šole ter druge ustanove. Drugod se je ves čas delo nemoteno nadaljevalo.
V Sloveniji so se prilagodile novim razmeram in danes skušajo v okolje, v katerem živijo, prinašati veselo oznanilo evangelija in pospeševati kvaliteto življenja. Posvečajo se vzgoji mladih, da bi rasli v veri in postali zrele osebe, odgovorni zase in za druge. Prizadevajo si, da bi odgovorile tudi na druge potrebe Cerkve in družbe: poučujejo verouk po župnijah, sodelujejo pri svetovanju zakoncem, družinam in posameznikom v stiski, organizirajo duhovne vaje in duhovne obnove za mladino ter počitniške programe za otroke; vodijo kuharske in gospodinjske tečaje; imajo vezilnico cerkvenih paramentov.
Šolske sestre pripadajo veliki družini Frančiškovih redov, katerih ideal je življenje po evangeliju v notranji svobodi in veselju, v ljubezni do križanega Kristusa in zaradi njega do vsakega človeka in vsega stvarstva.
