Letos mineva 60 let od ustanovitve Študijske knjižnice, današnje Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika. Petdesetletnico smo proslavili z obsežno pregledno razstavo, 60-letnico pa smo se odločili praznovati drugače. Pravzaprav bomo praznovali delovno in skozi vse leto. Številne prireditve, ki bodo na različne načine obeleževale rojstni dan knjižnice, se bodo odvijale vse do konca leta. Ta praznovanja smo si zamislili v smislu pripovedovanja zgodbe, ki traja že 60 let in se še nadaljuje.
Prva prireditev oziroma pripovedovanje zgodbe se je začelo že konec lanskega leta z otvoritvijo razstave restavriranega starega grajskega pohištva, ki nosi s seboj že več kot 500 let staro zgodbo. Letošnje leto smo naše praznovanje pričeli z otvoritvijo slikarske razstave akademske slikarke Polone Petek, ki je bila na ogled v našem razstavišču. Za mlade smo pripravili raziskovalne delavnice z naslovom Bukvarnica – zakladnica brez biserov in diamantov ter lutkovno predstavo Vrtca Solzice Muca Copatarica.
5. marca 2009 smo izpeljali osrednjo prireditev z naslovom »To zgodbo pišemo že 60 let … in zgodba se nadaljuje …« Slovesnost smo si zamislili kot pripovedovanje zgodbe, ki je razdeljena na devet poglavij. Vsako poglavje predstavlja določeno obdobje v zgodovini knjižnice.
Prvo poglavje smo poimenovali »Vzklilo je seme« in v njem predstavili začetke knjižnice, Sušnikove ideje o gradnji gimnazije in knjižnice, skratka težke začetke klitja semena v povojnih časih. Drugo poglavje smo naslovili »Temeljno poslanstvo domoznanstvo« in z njim opozorili na desetletja dolgo tradicijo in pomen domoznanske dejavnosti v naši knjižnici. Izpostavili smo številne dragocenosti iz zakladnice naše knjižnice. V tretjem poglavju, ki smo ga poimenovali »Arhitekt Anton Bitenc – pesnik prostora in oblik ali v gradu sta zapela les in kovina«, smo predstavili obdobje arhitekta Bitenca, ki je v 50-ih letih obnovil grad in ga preuredil v primernejšega za postavitev številnih posebnih zbirk, spominskih sob in drugega gradiva. Četrto poglavje »Vzporednice« nam je prikazalo številne vzporedne dejavnosti v razvoju knjižnice (Društvo bibliotekarjev Koroške, razvoj Likovnega salona, Delavskega muzeja …). Peto poglavje »Premiki« je opozorilo na razvoj knjižničarstva kot stroke in vlogo ter pomen naše knjižnice v tem razvoju. Šesto poglavje »Odpiranja« je predstavilo obdobje devetdesetih let, ko so se v knjižnicah zgodile tehtne spremembe in z njimi avtomatizacija izposoje ter računalniška obdelava gradiva. Sedmo poglavje je pomenilo milenijski prehod v novo tisočletje z naslovom »21. stoletje«in je predstavilo nove ideje o ponovni obnovi knjižnice, njeni razširitvi ter ureditvi boljših možnosti za uporabnike in zaposlene. Prav tako pa smo dali poudarek digitalizaciji številnih posebnih zbirk v knjižnici in s tem še večjim možnostim za njihovo predstavitev javnosti. Z osmim poglavjem smo se spomnili vseh tistih, s katerimi smo »Skupaj ustvarjali zgodovino«. Z zavedanjem, da je vsak posameznik, ki je v knjižnici kadarkoli deloval, pripomogel k njenemu napredku in razvoju, smo vsem tem posameznikom posvetili predzadnje poglavje. V zadnjem, devetem, poglavju »Vizije« smo predali besedo direktorici mag. Ireni Oder, da je s svojimi besedami popeljala knjižničarsko delo v prihodnost, napredek in razvoj.
Vsako poglavje so popestrile projekcije fotografij iz naše bogate fototeke. Posamezno poglavje bogate zgodbe knjižnice je z izbrano glasbo napovedovanega obdobja ponazoril kvintet poznanih koroških glasbenikov.
Zgodbo, ki sva jo zasnovali bibliotekarki Simona Vončina in Simona Šuler Pandev, so pripovedovali dijaki ravenske gimnazije, pod vodstvom Mire Razdevšek. Prireditev je bila zelo dobro obiskana in občinstvo navdušeno.
S 5. marcem smo razpisali literarno-likovni natečaj za osnovnošolce tretje triade. Sodelujejo lahko avtorji s poljubnimi literarnimi ali likovnimi zvrstmi ali kombinacijo le-teh (pesem, krajši prozni zapis, strip, ex-libris …).
Vse uporabnike smo pozvali, da na posebne voščilnice, ki smo jih pripravili, napišejo dobre misli ali voščilo ob rojstnem dnevu in jih bomo ob koncu leta razstavili po vseh prostorih knjižnice.
Prireditev bo skozi vse leto še veliko, nekaj naj jih ostane še skritih.
Simona Šuler Pandev, dipl. univ. soc., bibliotekarka
5. marca 2009 smo izpeljali osrednjo prireditev z naslovom »To zgodbo pišemo že 60 let … in zgodba se nadaljuje …« Slovesnost smo si zamislili kot pripovedovanje zgodbe, ki je razdeljena na devet poglavij. Vsako poglavje predstavlja določeno obdobje v zgodovini knjižnice.
Prvo poglavje smo poimenovali »Vzklilo je seme« in v njem predstavili začetke knjižnice, Sušnikove ideje o gradnji gimnazije in knjižnice, skratka težke začetke klitja semena v povojnih časih. Drugo poglavje smo naslovili »Temeljno poslanstvo domoznanstvo« in z njim opozorili na desetletja dolgo tradicijo in pomen domoznanske dejavnosti v naši knjižnici. Izpostavili smo številne dragocenosti iz zakladnice naše knjižnice. V tretjem poglavju, ki smo ga poimenovali »Arhitekt Anton Bitenc – pesnik prostora in oblik ali v gradu sta zapela les in kovina«, smo predstavili obdobje arhitekta Bitenca, ki je v 50-ih letih obnovil grad in ga preuredil v primernejšega za postavitev številnih posebnih zbirk, spominskih sob in drugega gradiva. Četrto poglavje »Vzporednice« nam je prikazalo številne vzporedne dejavnosti v razvoju knjižnice (Društvo bibliotekarjev Koroške, razvoj Likovnega salona, Delavskega muzeja …). Peto poglavje »Premiki« je opozorilo na razvoj knjižničarstva kot stroke in vlogo ter pomen naše knjižnice v tem razvoju. Šesto poglavje »Odpiranja« je predstavilo obdobje devetdesetih let, ko so se v knjižnicah zgodile tehtne spremembe in z njimi avtomatizacija izposoje ter računalniška obdelava gradiva. Sedmo poglavje je pomenilo milenijski prehod v novo tisočletje z naslovom »21. stoletje«in je predstavilo nove ideje o ponovni obnovi knjižnice, njeni razširitvi ter ureditvi boljših možnosti za uporabnike in zaposlene. Prav tako pa smo dali poudarek digitalizaciji številnih posebnih zbirk v knjižnici in s tem še večjim možnostim za njihovo predstavitev javnosti. Z osmim poglavjem smo se spomnili vseh tistih, s katerimi smo »Skupaj ustvarjali zgodovino«. Z zavedanjem, da je vsak posameznik, ki je v knjižnici kadarkoli deloval, pripomogel k njenemu napredku in razvoju, smo vsem tem posameznikom posvetili predzadnje poglavje. V zadnjem, devetem, poglavju »Vizije« smo predali besedo direktorici mag. Ireni Oder, da je s svojimi besedami popeljala knjižničarsko delo v prihodnost, napredek in razvoj.
Vsako poglavje so popestrile projekcije fotografij iz naše bogate fototeke. Posamezno poglavje bogate zgodbe knjižnice je z izbrano glasbo napovedovanega obdobja ponazoril kvintet poznanih koroških glasbenikov.
Zgodbo, ki sva jo zasnovali bibliotekarki Simona Vončina in Simona Šuler Pandev, so pripovedovali dijaki ravenske gimnazije, pod vodstvom Mire Razdevšek. Prireditev je bila zelo dobro obiskana in občinstvo navdušeno.
S 5. marcem smo razpisali literarno-likovni natečaj za osnovnošolce tretje triade. Sodelujejo lahko avtorji s poljubnimi literarnimi ali likovnimi zvrstmi ali kombinacijo le-teh (pesem, krajši prozni zapis, strip, ex-libris …).
Vse uporabnike smo pozvali, da na posebne voščilnice, ki smo jih pripravili, napišejo dobre misli ali voščilo ob rojstnem dnevu in jih bomo ob koncu leta razstavili po vseh prostorih knjižnice.
Prireditev bo skozi vse leto še veliko, nekaj naj jih ostane še skritih.
Simona Šuler Pandev, dipl. univ. soc., bibliotekarka
