Ob mednarodnem dnevu pismenosti, ki ga od leta 1966 (Unesco) praznujemo 8. septembra, pripravlja Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota razstavo z naslovom Pismenost v Prekmurju do 20. stoletja.
Zametki pismenosti v Prekmurju, ki je vse do konca prve svetovne vojne spadalo pod ogrsko vladavino, segajo v leto 867. Tedaj sta sv. Ciril in Metod prišla v Spodnjo Panonijo z namenom, da bi širila krščanstvo, a za dosego te namere sta morala prebivalstvo najprej opismenjevati. Ustanovitev prvih šol v Prekmurju sega že v čas ogrskega kralja sv. Štefana (969-1038), a pravi razcvet je nastopil z reformacijo, ki je ustvarila odlične pogoje za razvoj šolstva, prvih knjig v razumljivem (slovenskem) jeziku in prispevala k dvigu pismenosti.
Prvi ohranjeni prekmurski abecednik, knjižica z abecedo in zlogovanimi besedili, nosi letnico 1725 (Kerčmar Mihael?: Abecedarium szlowenszko), tej učni knjigi so sledile še druge in prav vse, ne glede na vsebino (katekizmi, molitveniki, pesmarice …), so bistveno prispevale k višji ravni pismenosti v Prekmurju. To so zakonsko podkrepile še šolske uredbe oz. šolski zakoni (kot npr. Ratio I, 1777; Ratio II, 1806; Zakon o ljudskem šolstvu, 1868 idr.).
Prvi podatki o stopnji pismenosti v Prekmurju so na voljo iz začetka 19. stoletja, ko je le-ta znašala dobrih 28 %, medtem ko se je stoletje kasneje dvignila na dobrih 51 %. Zagotovo Slovencem na Ogrskem tudi pred 19. stoletjem pismenost ni bila tuja, kar potrjujejo številni pisni dokumenti, a podatkov, koliko prebivalstva jo je dejansko dosegalo, nimamo.
Še več o pismenosti v Prekmurju pa na razstavi, ki bo na ogled od 7. do 29. septembra.
Vabljeni!
