Spoštovani uporabniki knjižnice, ljubiteljice in ljubitelji kulturne dediščine in zgodovine Ljubljane. Sporočamo, da je Mestna knjižnica Ljubljana izdala deveti letnik domoznanske revije Ljubljana med nostalgijo in sanjami.
Deveti letnik revije je izšel v prenovljeni podobi. Odločitev, da združimo dve številki v eno, izhaja iz želje, da bralkam in bralcem ponudimo kakovostno branje v likovno osveženi obliki. Vsebinski koncept revije ostaja nespremenjen: zgodbe segajo v našo skupno zgodovino in obravnavajo pomembne ljubljanske dogodke, znamenite osebnosti in privlačno lokalno dediščino.
Tudi letošnja izdaja domoznanske revije prinaša vsebinsko raznolikost. Z njo si že od samega začetka prizadevamo zaobjeti najširše možne aspekte življenja v Ljubljani, njenega zgodovinskega razvoja ter raznolikost njenih kulturnih in naravnih spomenikov. Z množičnostjo zornih kotov promoviramo celostni pogled na naše mesto in tako uresničujemo smisel in namen domoznanske dejavnosti, ki naj pokriva vsa področja človekovega ustvarjanja in vedenja na geografskem področju delovanja knjižnice.
Revijo lahko za štiri (4) evre kupite v vseh enotah Mestne knjižnice Ljubljane, v nekaterih enotah je možna tudi izposoja revije na dom. Izdajo publikacije je delno omogočila Mestna občina Ljubljana.
Prvi sestavek izpod peresa arheologa dr. Andreja Gasparija je posvečen Ljubljanici, reki, ki je kot prometna žila tesno vpeta v zgodovinski razvoj Ljubljane in njene bližnje okolice. To dokazujejo arheološke najdbe od izvirov pri Vrhniki in Verdu do Špice v Ljubljani, ki segajo od prazgodovinskih časov, preko rimske dobe, vse do srednjega in novega veka. Avtor nam v članku Arheološki fenomen reke Ljubljanice razkriva pomen tega bogatega najdišča, ki je bilo leta 2003 razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena.
V Družabnih punktih vsakdanjega življenja v socialistični Ljubljani avtor dr. David Petelin obravnava družabno življenje našega mesta v času t. i. socializma, ko sta preobrazba družbe in izginotje klasičnega meščanstva in njegovih vrednot dala prostor novim oblikam preživljanja prostega časa. Prispevek prinaša nabor dragocenih spominov številnih Ljubljančanov na nekdanje druženje v gostilnah in kavarnah, pohajkovanje po ljubljanski promenadi ter obiskovanje koncertov in plesov.
Dr. Primož Lampič je v besedilu Ljubiteljska fotografska dejavnost v Ljubljani od začetkov v 19. stoletju do danes prispeval oris razvoja ljubljanske ljubiteljske fotografije, s katerim postavlja temelj bodočim obširnejšim raziskavam na področju lokalne fotografske dejavnosti. Ta je v poldrugem stoletju razvoja preživela številne družbene in tehnološke spremembe, doživela silovit razmah v povojnem času, ko je število novih fotoklubov in fotoamaterjev izrazito naraslo, danes pa je organizirana v Fotoklubu Ljubljana.
V zadnjem prispevku, Mikavnih zgodbah o hudodelstvih, se Erika Marolt posveča stanju kriminalitete na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja. Zanima jo povezanost najznačilnejših hudodelstev tega časa z zgodbami Iz sodnijskega življenja, ki jih je leta 1874 začel objavljati satirik in novinar Jakob Alešovec. V luči časopisnih objav v dveh takrat vodilnih slovenskih časopisih, Slovenskemu narodu in Slovencu, razišče vrste kaznivih dejanj in vzroke zanje, vrste sankcij ter odnos javnosti do kaznovanja.
Vabljeni k branju!
