Dan pred izdajo filatelističnega sklopa v čast 120-letnice rojstva Blaža Mavrela – Pvožla, ja bilo v razstavišču Koroške osrednje knjižnice odprtje interdisciplinarne razstave, kjer so v obličnosti simbolne Stontne – Pvožlovega doma – predstavljeni filatelistični sklop, faksimile arhitekturnega posnetka bajte na Stontni ter Pvožlovi rokopisi in njegove raznovrstne knjige ter knjige, vezane na njegovo ustvarjanje.
Pvožlovo življenjsko udejanjenje je doživelo svoj zbor v letu 2015 v zborniku čezmejnega projekta »REG-KULT_Žive vezi«, v obsežni in oblikovno bogati knjigi »Blaž Mavrel – koroški bukóvnik sredi gozdnih samot«. Rojstnemu dnevu v čast in knjigi v poklon sta pri izdaji filatelističnega sklopa ob tvorni pomoči Koroške osrednje knjižnice ter Koroškega filatelističnega društva svoje moči in vire združili občini Prevalje in Ravne na Koroškem. Sklop je delo arhitekta Boruta Bončine in je oblikovno vezan na variacije fotoportretov Blaža Mavrela.
Razstavo si lahko do 23. marca ogledate v razstavišču Koroške osrednje knjižnice.
Avtor filatelističnega sklopa posvečenega Blažu Mavrelu, arhitekt Borut Bončina, je ob odprtju razstave zapisal:
Nepoln teden pred slovenskim kulturnim praznikom, slovensko posebnostjo v danes zbanaliziranem in znormiranem svetu, obhajamo 2. februarja 2016 120. obletnico rojstva koroškega pesnika Blaža Mavrela-Pvožla..
Skozi čas se vse spreminja… zapisi pa ostajajo… v raznorodnih oblikah in vsepovsod… kot kapljice/kapsule časa… zgodbe in spomini olesenijo, okamnijo ali pa preprosto izginejo/izparijo.
In kaj je ostalo za Blažem Mavrelom?
»Stontna«, skromna bajtlarija, a hkrati njegova srčna domačija, zastrta v strojanskih lesovih, je tako prezidana in »razsuta«, da jo prepozna le izjemno vešče oko… Četvero drobnih knjižic poezije in poustvarjenega domoznanstva, ki so po izmerah manjše od potnega lista.. Spominska dokumentacija v obliki fotografij, filmov in rokopisov, vrstno zloženih v podzemnih arhivih domoznanstva…
Kaj ostane za človekom, ki je veroval vase, ljubil svoj narod in svoje ljudi? Kako se v bodočnost/našo sedanjost zapiše človek, ki je svoje življenje živel dobesedno iz dela svojih rok…jedel kruh, katerega žito je sam sejal, žel in mlel ter pekel… prejedal repico, ki jo je sam zasadil, okopaval in izkopal…pil mleko krav, ki jih je pasel po bajtlarski zelenini in jih v temni jutranji uri in po večerni zarji pomolzel…?
Kako presojati osebo, ki prereka študente in profesorje o knjigah in pisateljih…kupuje knjige in bere vrhunsko literaturo, hkrati pa je skoraj brez formalne šolske izobrazbe…ki je nosil pisalo in papir vedno s sabo in v bukve zapisovali svoje pesmi ali igre, tuje pa prepisoval in jih prerejal in dopolnjeval, izboljševal…?
Greta Jukič je Pvožlovo nrav opisala kot razpetost med izredno življenjsko resnobo in občutljivostjo za ljudske odnose, ki jo je kvasilo rahlo moralno razočaranje nad človeškim dejanjem in nehanjem in kjer je občutek prikrajšanosti za osebno in življenjsko srečo zastavil z umikom v samotarstvo….V samotarstvu pa se je razvijala želja po uveljavljanju na duhovnem področju ob občutenem narodnostnem čustvovanje s priokusom trpkosti in malce konservativne miselnosti brez primesi nazadnjaštva, ki jo je iskrila misel na smrt s tolažbo počitka ter na posmrtnost s tolažbo plačila.
Starosta in zaslužnik koroškega intelekta, dr. Franc Sušnik, je Pvožla izbrano označil kot tistega izmed vrstnih koroških bukóvnikov, nešolanih ljubimcev muz, na ljudske strune ubranih, ljubiteljev čudeža črk, pisanja in prepisovanja, ki je najviše merili do hrama učenosti.
A dandanes, ko si že skoraj vsakdo zapisuje/zarisuje/obelodanja sleherno muho in živ-žav svojega vsakdana na najrazličnejših spletnih portalih in nas množica informacij zaliva kot voda iz utrganega oblaka, so le redki izbrani, da se o njih izdelujejo študije, prirejajo proslave in izdajajo knjige. Pvožlovo življenjsko udejanjenje je doživelo svoj zbor/povezavo ustvarjenega, doživetega in videnega/ zabeleženega v letu 2015 v zborniku čezmejnega projekta »REG-KULT_Žive vezi«, v obsežni in oblikovno bogati knjigi »Blaž Mavrel-koroški bukóvnik sredi gozdnih samot«.
Istočasno pa se z letošnjim dvojnim priložnostnim poštnim žigom v Pvožlov spomin nadgrajuje daljnoročno sodelovanje Šentanela in Strojne, Prevalj in Raven in tako pa morebiti v prihodnjih letih le doživimo odkritje spominskega znamenje na Stontni ali celo muzejske postavitve na Strojni in označeno krožno pešaško in kolesarsko »Mavrelovo« pot ob od Koroške osrednje knjižnice na Ravnah do Stontne tako preko Šentanel in Prevalje kot preko Reka Grabna?
»ALEA ACTA EST ALI (ZA) VRŽENA KOCKA«
Borut Bončina
Pvožlovo življenje je opredeljevala ljubezen do doma/domačije/domovine, ki je predstavlja vodilno nit za oblikovanje filatelističnega sklopa kot tudi razstavne postavitve. Istočasno pa smo se vsi zavedali, da je Mavrel »znani neznanec«, kateremu imenu je potrebno dodati tudi obličnost/podobo/lik.
Istočasno pa je so-uporaba/odtis dveh priložnostnih poštnih žigov na isti dan na dveh različnih poštah za obhajane istega dogodka v sklopu istega projekta na lokalni ravni prvenstveno dejanje v vsem sedeminšestdesetletnem delovanju KFD in najverjetneje tudi v celotnem slovenskem okolju.
Razstavo je po eni strani »soustvaril« sam prostor galerije KOK Ravne, ki je v glavnem delu tlorisno zamejen v dva kvadrata oz. prostorsko (š/d/v) v razmerje 2:4:1, po drugi pa uporabljena vsebinska interdisciplinarnost razstave, ki s svojo postavitvijo po eni strani simbolizira Stontno kot Povžlov fizični dom, po drugi pa Mavrelov duhovni in duševni svet. Kocka kot osnovna oblika je bila izbrana zato, ker je idealen geometrijski lik, pri katerem so vse stranice enako pomembne/ enakopravne.
Filatelistični sklop slavi Mavrelovo metodičnost pri obhajanju »svetka in petka« ter je oblikovno vezan na različice Pvožlovih foto-portretov, na katerih se je s knjigo v roki, značilnim klobukom/ klafeto na glavi ter skrivnostnim nasmehom neizbrisno zapisal v zgodovinski vizualni spomin ožje in širše laične ter strokovne javnosti. Poklon njegovi »življenjskim« ljubeznim in knjigi je povzet na dotisku na kuverti. Vsebinsko je sklop sestavljen iz dveh priložnostnih poštnih žigov (2. 2. 2016_2390 Ravne na Koroškem in 2. 2. 2016_2391 Prevalje), dotiska na filatelistično kuverto (KFD 136/2016), razglednice/maksimum karte (KFD 137/2016) ter priložnostne osebne poštne znamke (nominala »A«, pokončna lega, zelena obroba). Letošnje filatelistično zaznamovanje njegovega rojstva je drugo tovrstno filatelistično dejanje Mavrelu v čast, saj je bil prvenec izdan ob 100. obletnici njegovega rojstva v letu 1996, oblikoval pa ga je Jože Keber, sedanji predsednik KFD.
Faksimila arhitekturnega posnetka »Stotne«, obrnjen v dejanski smeri stavbe na Strojni, prikazuje minljivost fizičnega sveta in njegovo izmuzljivost v stalnem iskanju »svojega ognjišča«. Hkrati pa nam sama fizična izmera stavbe omogoča izvedbo 3-D poustvaritev nečesa izginulega in je zelo podobno kreativnemu pisanju na podlagi spominov in domišljije ter vedenja/znanja. Izbor iz arhitekturnega posnetka je sestavni del študentske izpitne vaje z naslovom »Štantnerjeva bajta«, pri predmetu »Prenova in konzervatorstvo« na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, ki so v študijskem letu 1997/98 izdelali koroški študenti: Boštjan Čas, Martina Drofelnik (por. Jeseničnik) in Branka Gradišnik.
Odtiski Povžlovi dopisov/rokopisov različnim odličnikom/stanovam izkazujejo njegovo neuklonljivost pred sleherno avtoriteto in jih izpostavljamo kot počastitev »dvoma«, osnovnega življenjskega gibala v svetu, ki spričo »neskončne lahkosti« objavljanja podatkov kar vrvi od polresnic/potvorjenih dejstev in ki jih nekritično sprejemamo/povzemamo.
V notranjost kocke zamaknjena predstavitev Mavrelovih knjig ter zapisov, vezanih na njegovo ustvarjanje, ki jih v svojih nedrjih hrani KOKR pa nadgrajuje četvorni »Pvožlov oltar«: branje, druženje s pomembneži, kmečka dela in »rajžanje v dolino«.
Pod »kocko« pa je na tleh nalepljenih šest raznobarvnih kvadratov, ki (prosto po Gauss-u) prebijajo talni začrt kvadrata in označujejo Mavrelove »robne« kraje: Gradišče pri Libeličah (rumena), Grablje/Grablach na Holmcu (svetlo zelena), Šentanel (temno zelena), Prevalje (svetlo modra) in Ravne na Koroškem (temno modra). V njihovem centru pa je prevladuje Strojna/Stotna (rdeča barva).
