Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave v sredo, 12. aprila 2017, ob 19. uri.
Razstavo bo odprla ga. Damjana Pečnik, državna sekretarka, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Razstava bo odprta do 21. maja 2017, razen ob ponedeljkih.
Leta 2015 je pri Založništvu tržaškega tiska izšla obsežna monografija o slovenskem umetniku marinistu Albertu Sirku. Rojen je bil leta 1887 v Križu pri Trstu. Slikar je večino svojega opusa posvetil morju, čeprav se je izkazal tudi kot izjemen portretist in risar. V Križu je živel do leta 1929, ko je bil zaradi fašizma prisiljen zapustiti Italijo. Najprej je dobil mesto učitelja risanja v Sv. Lenartu, leta 1937 pa se je preselil v Celje, od koder je bil 1941 skupaj z drugimi sorojaki izgnan v Zaječar. Po koncu vojne se je leta 1945 vrnil v rojstni kraj, dve leti zatem pa je umrl v Celju, kjer je tudi pokopan.
Izid monografije je v Trstu spremljala manjša razstava, ki je slikarja in njegovo delo na novo ovrednotila. Albert Sirk je bil pogosto spregledan v večjih pregledih slovenske umetnosti 20. stoletja, zato pa so toliko bolj dragoceni pričevanja in kritike, ki so neposredno spremljali njegovo življenjsko in likovno pot. Bil je izjemno ploden slikar, zapustil je namreč okoli sedemsto del, od katerih jih je danes v evidenci približno polovica. V njegovem opusu ima glavno vlogo morska motivika, od čistih marin do žanrskih prizorov ribičev ter vedut, zato ga stroka opredeljuje za edinega pravega slovenskega marinista. Njegova dela so povečini v zasebni lasti, nekaj jih hranijo Narodna galerija, Umetnostna galerija Maribor, Pomorski muzej Sergej Mašera v Piranu, Pokrajinski muzej v Kopru in Goriški muzej, zato je pričujoča razstava enkratna priložnost za celovit vpogled v njegovo ustvarjanje, saj zajema vsa obdobja njegovega življenja. Za življenja je bil Sirk izjemno priljubljen slikar, kakor dokazujejo tudi kritike likovnih razstav iz tistega časa. Po smrti je nekoliko utonil v pozabo, zadnja retrospektivna razstava, ki so jo pripravile piranske Obalne galerije, pa sega v leto 1972.
Sirkova dela je težko slogovno opredeliti, s čimer se strinjajo vsi raziskovalci njegovega opusa. Likovna kritika njegovega časa ter novejši pregledi umetnosti 20. stoletja na Primorskem ga opredeljujejo bodisi kot impresionista oziroma neoimpresionista bodisi kot barvnega realista. Dejstvo je, da je Sirk razvil samosvoj slog, s slogovnim prehajanjem ali združevanjem. V njegovem opusu ne moremo iskati vzorov ali vplivov, kajti Sirk izhaja iz lastnega občutenja morja in življenja ob in na njem ter krajev, narave in ljudi, ki jih je portretiral. Ne glede na to faze Sirkovega umetniškega razvoja sovpadajo s tremi obdobji njegovega življenja: tržaško obdobje (do leta 1929), Sv. Lenart (1929–1937) in Celje (1937–1941). Seveda ne moremo niti mimo zaječarskega izgnanstva (1941–1945) in zadnjih dveh let, ko je bil slikar razpet med Križem, Portorožem in Celjem, ki pa se slogovno navezujeta na celjski čas. Vsa obdobja pa imajo skupni imenovalec: morje, ki bo valovalo tudi na pričujoči razstavi.
Na razstavi je na ogled enainsedemdeset slik, bodisi olj na platnu bodisi del na papirju, predstavljeni pa so tudi obsežno dokumentacijsko gradivo, fotografije, razstavni katalogi in časopisi, v katerih je Sirk objavljal svoje ilustracije. Obsežno Sirkovo osebno zapuščino hrani Mestna knjižnica v Celju. Razstava je pravi hommage umetniku, ki je s svojo pojavo pristaniškega delavca in s svojo veselo naravo krojil likovno dogajanje na Štajerskem.
vir: Narodna galerija (http://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/albert-sirk?id=4222)
