Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
9. januarja 1952 se je v Logatcu rodil Andrej Žigon – Aleluja, slovenski pesnik, popotnik, dobrotnik, fotograf in igralec. Umrl je 16. julija 2003.
Andrej Žigon se je rodil 9. januarja 1952 v Gornjem Logatcu (ki mu je pravil Zgornja Fovšija) kot drugi sin Julke Golob. Očeta je menda videl samo enkrat. Deset let je bil star, ko mu je umrl stari oče, na katerega je bil navezan kot na pravega očeta. Obiskoval je Osnovno šolo Tabor (takrat Edvarda Kardelja) in med drugim igral tudi violino. Prve pesmi je napisal v času obiskovanja Poljanske gimnazije in s pomočjo Občine Logatec in tovarne KLI izdal svojo prvo pesniško zbirko, Zeleni oblaki.
Ko je leta 1970 končal Poljansko gimnazijo, se je vpisal na ljubljansko Filozofsko fakulteto, kjer je študiral anglistiko in slavistiko.
Aprila 1978, ko je imel 24 let, se je njegovo življenje povsem spremenilo, saj je preživel prometno nesrečo, po kateri je bil nezavesten več kot teden dni. Po usodni nesreči je leto in pol učil v osnovni šoli Dutovlje na Krasu. Potem se je zaradi duševne stiske vrnil v Logatec. Pozneje je zaradi tega izgubil službo v osnovni šoli na Rakeku. Leta 1986 se je invalidsko upokojil in še več let nihal med življenjem in smrtjo. Postal je znan kot božji klatež z boemskim načinom življenja.
Začasa življenja je izdal dve pesniški zbirki, Zelene oblake (1971) in Krt v sedlu (1986), zbirka Regratov venec pa je izšla posthumno (ur. Peter Kolšek). Leta 1988 je nastopil v filmu Pod sinjim nebom režiserja Dušana Prebila, poleg tega pa tudi v filmu Carmen Metoda Pevca. Pojavi se tudi v videospotu za pesem Poletna skupine Čuki. Medijsko odmeven je bil tudi njegov nastop v takrat priljubljeni oddaji Odklop, ki jo je vodil Borut Veselko.
Njegovi stalni popotni spremljevalki sta bili tudi kitara in foto kamera, s katero je dokumentiral svoje poti, dogajanje v Logatcu in širši okolici. Velik del njegovega delovanja pa je obsegalo tudi humanitarno delo.
Berta Golob je po smrti Andreja Žigona strnila besede o življenju tega posebnega pesnika, fotografa in dobrodelneža: “Za pragom abrahamovih let je smrt našla slavista Andreja Žigona, znanega daleč naokoli po vzevku Aleluja. /…/ Bradati posebnež s srcem Malega princa je postal znan po vsej domovini in preko njenih meja. /…/ Oprtan s težkim nahrbtnikom, s potovalko in fotografskim aparatom, čakajoč v pripeki, megli in mrazu na prijaznost avtoštoparske sreče je križaril svojo zemeljsko usodo. Prijatelj zavrženih, kakršnega se je počutil tudi sam, je drugoval z znanci in neznanci in vzklikal v svet svoj Aleluja!” (Golob 2003)
Po njegovi smrti je bil leta 2004 poleg zbirke Regratov venec, ki jo je uredil in izdal Peter Kolšek, predstavljen dokumentarni film Andrej Žigon Aleluja Primoža Godine. Po njegovi prvi pesniški zbirki se je poimenovalo prav tako leta 2004 ustanovljeno literarno društvo Zeleni oblaki.
Njegovi stalni popotni spremljevalki sta bili tudi kitara in foto kamera, s katero je dokumentiral svoje poti, dogajanje v Logatcu in širši okolici. Velik del njegovega delovanja pa je obsegalo tudi humanitarno delo.
Berta Golob je po smrti Andreja Žigona strnila besede o življenju tega posebnega pesnika, fotografa in dobrodelneža: “Za pragom abrahamovih let je smrt našla slavista Andreja Žigona, znanega daleč naokoli po vzevku Aleluja. /…/ Bradati posebnež s srcem Malega princa je postal znan po vsej domovini in preko njenih meja. /…/ Oprtan s težkim nahrbtnikom, s potovalko in fotografskim aparatom, čakajoč v pripeki, megli in mrazu na prijaznost avtoštoparske sreče je križaril svojo zemeljsko usodo. Prijatelj zavrženih, kakršnega se je počutil tudi sam, je drugoval z znanci in neznanci in vzklikal v svet svoj Aleluja!” (Golob 2003)
Po njegovi smrti je bil leta 2004 poleg zbirke Regratov venec, ki jo je uredil in izdal Peter Kolšek, predstavljen dokumentarni film Andrej Žigon Aleluja Primoža Godine. Po njegovi prvi pesniški zbirki se je poimenovalo prav tako leta 2004 ustanovljeno literarno društvo Zeleni oblaki.
Njegovi stalni popotni spremljevalki sta bili tudi kitara in foto kamera, s katero je dokumentiral svoje poti, dogajanje v Logatcu in širši okolici. Velik del njegovega delovanja pa je obsegalo tudi humanitarno delo.
Berta Golob je po smrti Andreja Žigona strnila besede o življenju tega posebnega pesnika, fotografa in dobrodelneža: “Za pragom abrahamovih let je smrt našla slavista Andreja Žigona, znanega daleč naokoli po vzevku Aleluja. /…/ Bradati posebnež s srcem Malega princa je postal znan po vsej domovini in preko njenih meja. /…/ Oprtan s težkim nahrbtnikom, s potovalko in fotografskim aparatom, čakajoč v pripeki, megli in mrazu na prijaznost avtoštoparske sreče je križaril svojo zemeljsko usodo. Prijatelj zavrženih, kakršnega se je počutil tudi sam, je drugoval z znanci in neznanci in vzklikal v svet svoj Aleluja!” (Golob 2003)
Po njegovi smrti je bil leta 2004 poleg zbirke Regratov venec, ki jo je uredil in izdal Peter Kolšek, predstavljen dokumentarni film Andrej Žigon Aleluja Primoža Godine. Po njegovi prvi pesniški zbirki se je poimenovalo prav tako leta 2004 ustanovljeno literarno društvo Zeleni oblaki.
Vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/andrej-zigon-aleluja.html
