Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
14. november 1615 – škof Tomaž Hren je posvetil kapucinsko cerkev v Celju
Po zmagi nad protestantizmom na prehodu v 17. stoletje je katolicizem začel z notranjo obnovo. Najprej so katoliški škofje v deželo poklicali jezuite, ki so v naslednjih dveh stoletjih igrali pomembno vlogo pri izobraževalni dejavnosti. Jezuitom pa so kmalu sledili še kapucini, ki so skrbeli predvsem za obnovo dušno pastirske dejavnosti, ki so jo tako močno upoštevali protestanti in ki jo je že tridentinski koncil iz srede 16. stoletja označil kot temelj katoliške prenove. Zgodovinski viri govorijo, da segajo začetki kapucinskega reda na Slovenskem še v čas, ko so jih škofje povabili, “da bi se krivoverci po njihovih pridigah povrnili k resnici prave katoliške vere”, vendar so se kapucini pri nas samo še bežno srečali z ostanki protestantizma.
V hudih časih protireformacijskih bojev, ko je posameznika drugačno versko prepričanje lahko stalo tudi glave, je zato še kako pomembno, da se dobrega oznanjevanja katoliške vere niso zavedali samo škofje, ampak tudi ljudje sami, ki so želeli imeti v svojih sredinah dobre pridigarje. In te so v tem obdobju predstavljali predvsem menihi beraškega reda kapucinov. Tako je tudi pobuda za gradnjo kapucinskega samostana v Celju prišla od meščanov, ki so kapucine pridigarje spoznali, ko so se ti na poti iz Gradca v Ljubljano ustavljali v našem mestu in tu pridigali.
Pisalo se je leto 1609, ko so zunaj mestnega obzidja, na majhni rečni terasi med Savinjo in Miklavškim hribom, po naročilu ljubljanskega škofa in samega nadvojvode dežele Štajerske položili temeljni kamen za cerkev in poslopje novega samostana. Gradnja je trajala šest let in 14. novembra 1615 je ljubljanski škof Tomaž Hren že lahko že posvetil kapucinsko cerkev, in sicer svetnici sv. Ceciliji. Na omenjeni dogodek še danes spominja vzidan napis za glavnim oltarjem.
Celjska kapucinska cerkev je značilen primer preproste redovne arhitekture, vendar je bila kasneje večkrat prezidana, zato je njen prvotni videz močno spremenjen. Dostop do same kapucinske cerkve in samostana s križnim hodnikom je mogoč še danes po pol zidanih pol lesenih stopnicah.
Avtor: mag. Branko Goropevšek
Ostali viri:
– http://sl.wikipedia.org/wiki/Kapucini
– http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0IR7V0ZY/8195cdd9-bcda-4c1e-9031-f5ffe4882fa2/PDF
– Iz zgodovine, življenja in delovanja kapucinov : v spomin 400 letnice kapucinskega reda / napisal Mavricij Teraš, v Celju, 1929
– Kapucinski samostan v Celju do 1. sv. vojne : diplomska naloga / Gorazd Babič. – Ljubljana : [G. Babič], 2001
