Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
1. maja 1931 se je v Ajdovščini rodil Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec in bibliotekar. Umrl je 29. oktobra 2019 v Novi Gorici.
Marijan Brecelj je bil knjižničar, pesnik, bibliograf, leksikograf in izdajatelj. Rodil se je v Ajdovščini, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, nato je odšel na klasično gimnazijo v Gorici, po letu 1947 je šolanje nadaljeval v novoustanovljeni gimnaziji v Šempetru pri Gorici. Že kot dijak se je aktivno udejstvoval v goriškem in novogoriškem kulturnem življenju, predvsem kot literat (Mlada setev, Vesna), a tudi kot urednik (Šestošolec). Po končani gimnaziji je nekaj časa preživel v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko, a je študij opustil in se vrnil na Primorsko. Leta 1954 se je zaposlil v Študijski knjižnici v Novi Gorici in postal njen prvi strokovni delavec. Leta 1956 se je za nekaj mesecev zaposlil v Kopru kot ravnatelj takratne Ljudske knjižnice, se vrnil v novogoriško knjižnico in tam kot vodja študijskega oddelka ostal do leta 1978. Vse do upokojitve leta 1990 je bil nato zaposlen v knjižnici Goriškega muzeja z nazivom častni bibliotekarski sodelavec. Več kot 50 let je skrbel tudi za Škrabčevo knjižnico na Kostanjevici v Novi Gorici, in jo urejal. Bil je zunanji odbornik Društva bibliotekarjev Slovenije in od leta 1962 član uredniškega sveta revije Knjižnica.
Že zelo zgodaj (1957) je začel vzpostavljati stike z državno knjižnico v Gorici, Italiji (Biblioteca statale Isontina). Na podlagi srečanj med Brecljem in ravnateljem državne knjižnice so zrasle večje mednarodne razstave. Med drugim so leta 1965 v Novi Gorici odprli skupno razstavo o sodobni italijanski knjigi, leta 1972 pa v Celovcu razstavo mladinske literature Slovenije, Italije in Avstrije. Poleg mednarodnih razstav je bil pobudnik in avtor večine razstav v Goriški knjižnici do leta 1978. Brecelj je redno objavljal v reviji Studi Goriziani (strokovna revija goriške državne knjižnice) in prevajal iz italijanskega, slovaškega, češkega, poljskega, furlanskega, angleškega, ruskega in španskega jezika. Kot pisec, urednik ali pobudnik novih zbirk je sodeloval pri večini primorskega revijalnega tiska (Pastirčkova knjižnica, Goriški letnik, Publikacije Goriške knjižnice, Sakralni spomeniki Primorske). Z ocenami in recenzijami v časnikih in časopisih je spremljal slovensko, posebno primorsko knjižno produkcijo. Objavil je tudi več korespondenc, med drugim pisma Bevku, pisma Trinku in pisma Stritarju, in jih opremil z literarnozgodovinskimi opombami. Uredil in objavil je bibliografijo partizanskega tiska na Primorskem, bibliografiji Alojza Gradnika in Franceta Bevka ter bibliografijo prevodov slovenskih literarnih del v tuje jezike, Furlansko-slovenski slovar, Brazilsko-slovenski slovar in Slovensko-brazilski slovar. Marijan Brecelj je eden pomembnejših slovenskih bibliografov, zlasti osebnih bibliografij. Bil je sodelavec Slovenskega biografskega leksikona in Enciklopedije Slovenije, predvsem pa je bil glavni pobudnik, član uredniškega odbora in eden najvidnejših ustvarjalcev Primorskega slovenskega biografskega leksikona. Z biografskimi gesli je sodeloval tudi pri dunajskem Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950 in Leksikon pisaca Jugoslavije ter pri Dizionario biografico friulano, kjer je naveden kot eden od petih soavtorjev. Njegova bibliografija iz leta 2003 obsega okoli 1150 enot.
Za svoje delo je prejel Goropevškovo listino (Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2018), Bevkovo nagrado (Skupščina občine Nova Gorica, 1978) in Čopovo diplomo (Društvo bibliotekarjev Slovenije, 1967).
Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/brecelj-marijan/
