Epidemija kuge 1679–1683 je na Slovenskem svoj višek dosegla z morijo na Ptuju in v njegovi okolici. V štirih letih je v grob položila na stotine ljudi. Smrtnost okuženih je bila 70 odstotna. Ker so oblasti mesto zaprle in zastražile, je med meščani zavladala še huda lakota, saj je bil dotok hrane iz okoliških vasi prekinjen. Grozote divjanja kuge na Ptuju je v latinskih heksametrih popisal tedanji hajdinski župnik Jurij Hauptmanič (1641–ok.1700). Njegovo pesnitev je v slovenščino prevedel Anton Sovre.
Hudo okužena je bila tudi ptujska okolica. Najbolj je bolezen prizadela vas Trnovci pri Ptuju, kjer je umrlo 162 ljudi. V župniji sv. Urbana pri Ptuju je epidemijo preživela le tretjina prebivalstva.
Slika: Vischerjeva podoba Ptuja iz časa, ko je tu morila kuga.
