Fotografija nekdanjega samostanskega kompleksa sv. Klare v Kopru, katerega del danes zaseda Pokrajinski arhiv Koper. Na posnetku je viden dostop do notranjega dvorišča z arkadami, ki predstavlja eno od ohranjenih arhitekturnih značilnosti nekdanjega samostana. Kompleks je bil skozi stoletja večkrat prezidan in prilagojen različnim namembnostim.
Samostan sv. Klare je bil najstarejši ženski samostan v Kopru in ena od petih zgodovinskih skupnosti Frančiškove redovne družine v mestu. Njegovi začetki segajo v konec 13. stoletja, saj se redovnice v pisnih virih omenjajo že leta 1299. Z listino z dne 4. novembra 1301 je koprski škof Peter Manolesso skupnost uradno vključil v red sv. Klare Asiške, ustanoviteljice ženske veje frančiškanskega gibanja.
Klarise so živele v klavzuri, posvečene molitvi, kontemplaciji in evangeljskemu uboštvu. Poleg verskega življenja so imele pomembno vzgojno vlogo, saj so sodelovale pri izobraževanju deklet, predvsem iz uglednejših mestnih družin. Njihovo delovanje je bilo tesno povezano tudi z gospodarskim življenjem Kopra.
Bogato arhivsko gradivo, ki ga je raziskovala zgodovinarka dr. Zdenka Bonin, omogoča vpogled v vsakdanjik redovnic, upravljanje samostanskega premoženja, prehrano in odnose z mestnim prebivalstvom. Ohranjene kupoprodajne in zakupne pogodbe ter blagajniške knjige razkrivajo, da so klarise kljub življenju v klavzuri vzdrževale razvejane gospodarske stike z mestnim okoljem.
Samostanski kompleks je obsegal cerkev sv. Klare, bivalne prostore redovnic in notranje dvorišče s križnim hodnikom. Stavbe so bile skozi stoletja večkrat prezidane, pomembnejša prenova samostanskih prostorov pa je potekala leta 1682. Cerkev je v baročnem obdobju dobila bogato notranjo opremo z oltarji in umetninami.
Leta 1806 je bil samostan razpuščen, redovna skupnost pa je prenehala delovati. Samostanske prostore so pozneje uporabljali kot vojašnico, leta 1895 pa je mesto poslopje odkupilo in ga namenilo šolskim dejavnostim. Ob koncu 20. stoletja je bil del kompleksa prilagojen potrebam Pokrajinskega arhiva Koper.
Danes ima Pokrajinski arhiv Koper sedež na Kapodistriasovem trgu 1. Nekdanja samostanska cerkev služi hrambi arhivskega gradiva, drugi deli kompleksa pa ohranjajo izobraževalno namembnost.
Preobrazba nekdanjega samostana v arhivsko ustanovo ima tudi posebno simbolno vrednost. Prostor, v katerem je nekoč delovala ženska redovna skupnost, danes služi varovanju pisne dediščine Kopra in širšega istrskega prostora.
Fotografija dokumentira današnjo podobo nekdanjega samostanskega kompleksa sv. Klare in njegovo vključitev v sodobno kulturno ter izobraževalno življenje mesta.
