Likalnik na plin znamke Ostarica iz ok. 1890–1925. Med ročajem in likalnikom je vidna plast azbesta, ki je ščitila likarico, da se ni opekla.
Za likalnike na plin niso uporabljali čistega plina, ampak primerno mešanico plina in zraka, s čimer so dosegli višjo temperaturo. Paziti je bilo potrebno na pravilno mešanico, da je bil izkoristek plina čim boljši. Na večini grelnikov je bil zaradi tega nameščen regulirni drsnik, ki je omogočal doziranje dovoda zraka. Če je bila nastavitev pravilna, je bil plamen modro-vijolične barve, gorilni plamen notranjega stožca pa zelene barve.
