Avtorjema raziskovalne naloge je kot glavni vir o razpadajočem renesančnem dvorcu, ki se nahaja na Čopovi 20 v Celju, služil konservatorski program Zgornjega Lanovža, ki je napisala Branka Primc, prof. um. zgod., uslužbenka na celjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V njem sta našla podatke o zgodovini dvorca in njegovih arhitekturnih značilnostih. Podatke o dogajanju v zvezi z Lanovžem v zadnjih letih pa sta pridobila iz časopisnih člankov in pripovedovanj Branke Primic, mentorice pri raziskovalni nalogi, ki dvorec “spremlja” po službeni dolžnosti vse od izselitve zadnjih stanovalcev. Izvedla sta anketo med Celjani na mestnih ulicah, ki je pokazala, da anketiranci skorajda ne poznajo Zgornjega Lanovža. Izmed 120 vprašanih jih je le 7 odgovorilo, da so že slišali zanj. Ugotovila sta, da je dvorec v denacionalizacijskem postopku, kar pa tudi pojasnjuje razloge za njegovo propadanje. Nihče namreč noče dati denarja za nekaj, kar ni njegovo. In tako minevajo leta, dvorec pa propada.
