Bevk se je Cicibanu kot publicist pridružil že v šolskem letu 1947/48, tj. v tretjem letniku njegovega izhajanja. Že v prvi številki je objavil zgodbo z naslovom Na počitnicah, sledile so še Ptička sinička, Dobra soseda in Srakici.
V Cicibanu je izšla tudi zgodba Hudajužna, kjer je pisatelj razložil, zakaj ima vas, ki leži blizu njegovega rojstnega kraja v Baški grapi, takšno ime. Zgodbo je sklenil napisati, ker so ga o izvoru tega imena pogosto spraševali. Zdaj jim je lahko odgovoril: »[P]ojdi in preberi v Cicibanu.«
V zgodbi z naslovom Uhan se pisatelj spominja, kako je bil ponosen, ko je šel v šolo z uhanom, in nato osramočen zaradi učiteljeve opazke, da uhani niso primerni za fante. Zgodba je bila v Cicibanu objavljena v šolskem letu 1960/61; njen tipkopis hrani Goriška knjižnica.
V šolskem letu 1962/63 je Bevk v Cicibanu otroke učil lepega vedenja ter jim svetoval, kako naj skrbijo za lastno zdravje in higieno. V vsaki številki revije je objavil kakšen vzgojni nasvet. Besedila spremljajo ilustracije Boža Kosa.
