V epidemiji kuge 1679–1680 je v Celju umrlo veliko ljudi. Da bi si izprosili varstvo pred strašno morilko, so se meščani 11. novembra 1679 zaobljubili, da bodo na bližnjem hribu postavili cerkev v čast sv. Jožefu. Temeljni kamen za gradno nove cerkve so položili v velikonočnem času leta 1680, ko so slovesno obhajali dan sv. Jožefa. Konec leta 1681 je bila stavba že dograjena do te mere, da je bilo v njej mogoče opraviti mašo (21. novembra 1681).
To je bila poslednja velika kužna epidemija, ki je prizadela Celje. Čeprav se je kuga kasneje še pojavljala, je Celju in okolici prizanesla.
Notranjost cerkve ob praznovanju 250-letnice (1680–1930).
